ZIMSKI PREGOVORI

Vremenski pregovori za mesec december

Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas.

Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec.

Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja.

Božični veter vzame rž.

Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.

Dež in veter pred božiček, koplje jamo rad mrličem.

Dež na Štefanje obeta le malo žita drugo leto.

Dnevi od Lucije do božičnega dne ( 13.12.- 25.12.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo.

Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.

Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.

Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek.

Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine je dost, če pa je oblačno in temno, žita ne bo.

Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi.

Kakršen adventni most, takšen post.

Kakršno vreme na božični dan, tako bo še leto dan.

Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja.

Kolikor ivja se o božič na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.

Lucija krajša dan.

O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.

O božiču se spodobi malo snega in belega kruha.

O božiču zunaj na soncu, o veliki noči za pečjo.

Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni doma.

Po božiču gre dan gori, sneg doli.

Polna luna blizu božiča južno zimo nam da.

Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.

Sapa ki na sveti večer piha, vse prihodnje leto ne odpiha.

Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti božični večer.

Svetal božič bo dal jeseni poln kozarec.

Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno.

Sveti Tomaž sedi vsak mož doma.

Svetle božične noči z žitom temne, temne božične noči pa svetle.

Tepežki dan 28.12. oblačen, k letu ne boš lačen.

Zelen božič, bela velika noč.

Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.

Polna luna okrog božiča hudo zimo nam zapriča. 

Božič vetrovno, ob letu sadja polno.

O božiču belo, o veliki noči zeleno

V PRIČAKOVANJU DECEMBRA

ALI JE ZA KREATIVNOST POMEMBNA MOTIVIRANOST?

“Ideje so neuporabne, če jih ne uporabljamo. Mogočne nove ideje lahko v nekem podjetju leta ali desetletja neuporabne ležijo naokrog, ne zato, ker niso prepoznane kot potencial, temveč zato, ker nihče ne želi prevzeti odgovornosti za to, da bi jih spremenil iz besed v dejanja.” 

Theodore Levitt

Veliko teoretikov vidi motiviranost kot najpomembnejšo komponento kreativnosti. Posameznik ima lahko vse potrebno znanje in sposobnosti vendar mora za to, da bo nekaj naredil, biti motiviran. Ljudje so običajno kreativni, ko počnejo nekaj, kar jih osrečuje. Če v dejavnosti, ki jo opravljaš ne najdeš zadovoljstva – te ne osrečuje, vanjo ne boš mogel investirati ogromne količine časa in energije potrebnega za to, da uspeš.

Kreativno delo zahteva visoko stopnjo motivacije. Toda katera vrsta motivacija je tista, ki vodi v kreativnost? 

Za kreativnost je pomembna predvsem notranja motiviranost. Zunanje motivirani posamezniki bodo “ubrali krajšnjice”, najbolj očitno pot do ciljne črte. Notranje motivirani posamezniki pa bodo raziskali vse možne poti in v tem uživali. Ta raziskovanja jih bodo pripeljala do novih, alternativnih rešitev, med katerimi se bo ena pokazala kot ustreznejša in uspešnejša, kot je očitna rešitev. 

Notranje motivirani posamezniki vidijo svoj virtualni doprinos k razvoju nekega novega proizvoda (rešitev nekega problema) kot igrivo in prijetno aktivnost, in ne kot čisti trud. Ne gre jim za izid sam, temveč za kreativnost samo po sebi, ki bo nekemu uporabniku prinesla korist. Kreativni posamezniki kažejo pozitivno naravnanost in jih zanima virtualen razvoj nečesa – zanimajo ga dejavnosti, ki jih mora pri tem opraviti. Notranja motiviranost je lahko videna kot zanimanje, vključenost, radovednost ali pozitivna naravnanost.

KREATIVNE ŽENSKE

“Povem vam, da se za vami vije dolga kolona izjemnih žensk iz preteklosti; vaša naloga je, da se jih zavedate in jih poiščete v sebi.” Doris Lessing (Nobelova nagrajenka za literaturo, 2007)

Zgodovina je proizvedla veliko število izjemnih posameznikov, ki so družbi izjemno veliko doprinesli. Učenjaki  so pogosto proučevali njihovo življenje, toda njihove študije so se primarno fokusirale na moške, manjkajo pa študije o izjemnih ženskih posameznicah. O izjemnih ženskah je v zgodovinskih knjigah le malo napisanega. Malo je znanega o izbirah in odločitvah, ki so jih morale sprejeti v svojem življenju.

Raziskave kreativnega procesa in osebnosti kreativnih žensk so pokazale, da so stereotipne vloge v njihovem življenju, kot tudi njihove zunanje in notranje ovire, izobraževanje, poroka in družinsko življenje, vplivali na njihovo kreativno produktivnost . Izbire, ki so jih nekatere izjemno kreativne ženske naredile hote ali pod prisilo, so imele globok vpliv tako na količino, kot na smer njihovega kreativnega outputa.  

Irène Joliot-Curie

Ženske so in še vedno doprinašajo veliko kreativnih rešitev, ki se razlikujejo od moških kreativnih rešitev, vendar družba njihov doprinos ne ceni enakovredno, kot moškega. 

“Očitno je, da se vrednote žensk razlikujejo od vrednot moških. Vendar moške vrednote še vedno prevladujejo…” Virginija Wolf (A room of one’s own).

USTVARJALNOST

Otroci - predvsem mlajši otroci - so po naravi ustvarjalni. Okoli starosti 8-10 let postane otrokom mnenje drugih bolj pomembno, v tem obdobju se pojavi strah pred neuspehom in otroci izgubijo svojo pripravljenost poskusiti nekaj novega - vedeti hočejo, "pravi odgovor". 

Izziv za vzgojitelje in učitelje je negovati in razvijati naravno ustvarjalnost otrok. Obstaja veliko pristopov, ki lahko strokovnim delavcem pomagajo spodbujati in ohraniti ustvarjalnost svojih učencev:

• Zagotavljanje rednih priložnosti za praktično delo in eksperimentiranje, reševanje problemov, razpravo in sodelovanje.
• Aktivno spodbujanje učencev k spraševanju, iskanju povezav, k predvidevanju kaj bi bilo mogoče in raziskovanju idej.
• Uporaba napak kot priložnosti za učenje.
• Spodbujanje odprte razprave o problemih s katerimi se soočajo učenci in pomoč pri njihovem reševanju.
• Postavljanje odprtih vprašanj kot so "Kaj če ...?" in "Kako bi lahko ...?"
• Nagrajevanje in spodbujanje ustvarjalnost, podjetnosti in inovativnosti.

PRESTARI ZA IZOBRAŽEVANJE, NIMATE DENARJA ZA ŠTUDIJ?

iversity.org je 15. oktobra pričela z izvajanjem 24. različnih izobraževalnih tečajev. Iversity je ponudnik, s svojo bazo v Berlinu, ki sodeluje z različnimi univerzami in profesorji, ki tako ponujajo svoje znanje uporabnikom brezplačno preko MOOC (massive open line course). 

Kaj lahko posameznik, ki bi želel pridobiti novo ali dodatno znanje nekega področja naredi? Stvar je zelo enostavna. Na spletni strani https://iversity.org/signup si izbere tečaj, ki ga zanima in se vanj vpiše. Nato preko spletne učilnice prejme gradivo in opravi zadane naloge. Nekateri tečaji so se že pričeli drugi še ne, vendar se nam lahko še vedno pridružite...

Spremljate jih lahko tudi na https://www.facebook.com/iversity.org  

SPREMEMBA PARADIGME UČITELJ - UČENEC

Kako pogosto učenci (dijaki, študenti) v izobraževalnih institucijah pišejo, slikajo ali se izražajo na drugačen način, ne zato, ker to morajo (jim je bilo naloženo), temveč smo zato, ker želijo nekaj sporočiti?

Pogosto je najpomembnejši del kreativnega procesa zavedanje, da nek problem obstaja. Sposobnost “videti” problem zajema vse oblike kreativnosti.

Dati učencem možnost, da so kreativni, zahteva od strokovnjakov za izobraževanje (učiteljev na vseh nivojih izobraževanja), da učencem dajo dovoljenje, da poiščejo in rešijo problem, ter da predstavijo idejo na nov in ustrezen način.

Kreativno poučevanje ne pomeni isto, kot učenje in razvijanje kreativnosti. Učenje kreativnosti je osredotočeno na učenca. Naloga učitelja je, da učencu da znanje, ga opremi s spretnostmi in mu omogoči ustrezno (spodbudno) okolje v katerem bo vzcvetela njegova kreativnost.

Strukturiranje izobraževanja z namenom izobraževati kreativne posameznike vključuje spremembo v videnju vloge tako učencev, kot učiteljev. Učne aktivnosti, pripravljene z namenom vzpodbujati kreativnost pri učencih, le te postavlja v vlogo reševalcev problemov in od njih pričakuje sposobnost komunicirati svoje odgovore na ustrezen način. Učitelji pa se morajo preleviti iz “vrelca modrosti” v “postavljavca problemov”, “iskalca problemov”, občinstvo, včasih celo javnost. Če od učencev pričakujemo, da bodo sposobni reševati probleme, je naloga učiteljev veliko več, kot le to, da nanje prenašajo svoje znanje in spretnosti. Pred učence morajo postavljati take problem, na katere ne poznajo odgovora niti sami, nato pa morajo s skupnimi močmi problem ustrezno rešiti.

Restrukturirenje učnega kurikuluma ne pomeni, da ga moramo izničiti. Učenci morajo še vedno pridobiti osnovno znanje o določenem področju (posameznik ne more reševati vprašanje v povezavi z rastlinami, brez poznavanja botanike), toda učenec mora poleg poznavanja “KAJ”, pridobiti tudi znanje “ZAKAJ”. 

POSPRAVLJENJE KLETI

Med pospravljanjem kleti sem našla risbe, ki sem jih narisala pred 22 leti.... Tu je nekaj risb...

DOJEMANJE KREATIVNOSTI

Naš izobraževalni sistem uteleša naše kognitivno in kreativno zaznavanje samih sebe. Če ne razumemo kreativnega mišljenja, ne moremo pričakovati, da bo naš izobraževalni sistem "proizvedel" kreativne posameznike. Družba, ki bo razumela naravo kreativnosti, bo sposobna spodbujati kreativnost v predavalnicah in učilnicah.

Csikszentmihalyi opozarja, da študenti doktorskega študija "izpadejo" iz sistema študija, predno uspejo doktorirati. Pa ne zato, ker ne bi bili sposobni opraviti izpite ali doseči dobre rezultate (ocene) na izpitih, temveč zato, ker se ne morejo domisliti zanimive teme doktorske disertacije. Študenti so bistri, imajo veliko znanja, toda v vsej svoji akademski karieri so se naučili odgovarjati na postavljena vprašanja in reševati probleme, ki so jih prednje postavili drugi. Ko pa pridejo do točke, ko morajo sami postaviti vprašanje, ki bo vredno odgovora (dovolj zanimivo za proučevanje), je med njimi veliko izgubljenih. Študenti imajo v izobilju tehničnega znanja in strokovnosti, velik primanjkljaj pa se kaže pri njihovi izvirnosti in inovativnosti. Glede na to, kako se razvija naša družba, postaja kreativnost vedno bolj pomembna. Potrebujemo jo zato, da ne ostanemo ujeti v pasti stabilnosti, da smo sposobni prepoznati prihajajoče spremembe, predvideti njihove posledice in jh morda usmeriti v želeno smer...

RADOVEDNOST

Našo radovednost in interes za neko dejavnost moramo gojiti in negovati. V tem segmentu nas otroci prekašajo. Njihova radovednost je kot neskončni žarek, ki poudarja in posrka vse, kar je v njegovi bližini. Ni potrebno, da je objekt otroškega interesa uporaben, privlačen ali dragocen. Vse dokler je skrivnosten in magičen, je vreden otroške pozornosti.

S staranjem večina med nami izgubi smisel za čudenje, potrebo po spraševanju, občutek prevzetosti nad raznovrstnostjo sveta, ki nas obkroža. 

Kreativni posamezniki ohranijo to svojo otroško radovednost. Njihova radovednost ostaja sveža tudi v visoki starosti. Ti posamezniki uživajo v nenavadnem in neznanem. In ker neznano nima konca, je tudi njihov užitek neskončen.

Nekaj nasvetov kako ohraniti našo radovednost:

• Poskusi biti presenečen nad nečem vsak dan.
• Poskusi presenetiti vsaj eno osebo na dan.
• Zabeleži, kaj te je presenetilo in kako si sam presenetil druge.
• Ko nekaj v tebi zaneti iskrico radovednosti - ji sledi.

PRIŠLA JE JESEN V VSEH SVOJIH ODTENKIH

EN MARSHMALLOW ALI DVA?

“Sprememba morda ne bo hitra, niti enostavna. Vendar lahko s časom in trudom preoblikujemo skoraj vsako navado.” - Charles Duhigg

V 60. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki univerze Stanford testirali moč volje štiriletnikov. Otroke so peljali v sobo, v kateri je bilo pripravljenih veliko sladkarij - med njimi tudi marshmallow. Otrokom so ponudili dogovor: lahko poješ en marshmallow takoj ali pa počakaš nekaj minut in pojedel boš lahko dva marshmallowa. Raziskovalci so zapustili sobo. Nekateri otroci se skušnjavi niso mogli upreti in so marshmallow pojedli takoj, ko so ostali sami. Druga skupina otrok (približno 30%) pa se je skušnjavi uprla in za nagrado dobila dva marshmallowa. 

Več let kasneje so ponovno poiskali testirane otroke (ki so bili sedaj v srednji šoli) in pogledali njihov učni uspeh, sposobnost vzpostaviti prijateljstva in njihovo sposobnost spopadanja s težavami. Ugotovilo so, da so bili štiriletniki, ki so se skušnjavi uspeli upreti, sedaj kot mladostniki veliko bolj uspešni, kot njihovi vrstniki, ki se skušnjavi niso mogli upreti.

Na področju samoregulacije je bilo od 60. let narejenih še veliko raziskav - moj namen ni govoriti o njih. Vendar me je raziskava z marshmallowi spomnila na današnje otroke - zanimivo bi bilo videti, koliko med njimi bi se skušnjavi uspelo upreti, glede na dejstvo, da so navajeni dobiti VSE in TAKOJ...

KAKO DOBITI IN ZADRŽATI SVOJ KREATIVNI “MOJO”

Pogosto se nam postavlja vprašanje, kako zgraditi zaupanje vase, z namenom, da bomo sposobni imeti odlične zamisli vedno in povsod.

Strokovnjaki za kreativnost bi na to odgovorili: “Preprosto – trenirati morate svoje mišice kreativnosti, tako, da bost sposobni dobiti nove ideje ne le takrat, ko to morate, temveč vsak dan:”

Ena od dobrih idej, ki vam lahko pri tem pomaga je, da pišete  dnevnik, v katerega zapisujete vsakodnevne ovire ali težave. Nato si vsak dan vzamite 30 minut časa in izberite en problem iz svojega dnevnika. Za reševanje tega problema uporabite katero koli orodje in zapišite čimveč idej, ki jih tako dobite. Nikar ne presojajte, temveč zapisujte vse, kar vam pade na pamet. Na koncu tedna, se vrnite k zapisanim idejam in jih rangirajte – NE OCENJUJTE!

Nato vsak mesec ocenite vaš napredek pri pridobivanju novih idej (in posledično reševanju vsakodnevnih problemov).

"Ljudje ne izkoristijo priložnosti, da bi obogatili svojo dušo, če menijo, da niso ustvarjalni, ali če so prepričani, da jim življenjske okoliščine onemogočajo izražanje. Drži ravno nasprotno. Ustvarjalna zavest se stopnjuje, ko kljubujemo, čeprav je malo upanja za uspeh, in širi se, ko se borimo, da bi jo sprostili." - Marlo Morgan