sreda, 10. julij 2013

NADARJENOST, KREATIVNOST in UČITELJI

Pojem nadarjenost je star toliko, kot človeštvo samo. V primitivni skupnosti je bil nadarjen tisti človek, ki je bil dober lovec, v času selitve narodov in zavzemanja ozemelj, je bil nadarjen tisti, ki se je izkazal za boljšega bojevnika, stari Grki so za nadarjene pojmovali dobre govornike, umetnike in filozofe, v srednjem veku so veljali za nadarjene vojskovodje, filozofi, bogoslovci,… 

Renzulli je v svojem Modelu treh prstanov nadarjenost opisal kot kombinacijo inteligence, ustvarjalnosti in motivacije, kar skupaj predstavlja zelo nadarjene: zelo visoka inteligenca – z inteligenčnim količnikom prek 130; ustvarjalno razmišljanje – kriterij, ki ločuje zelo nadarjene od povprečnih; in motivacija, ki se med ostalim odraža kot usmerjenost v doseganje cilja, kot vztrajnost ter vzdržljivost pri izpolnjevanju nalog, ki se jih držijo kolikor je potrebno, vse dokler ne najdejo zadovoljive rešitve.

Zanimivo je, da najdemo pri vseh pedagogih na šolah večjo zainteresiranost za tiste otroke, ki so »nadarjeni« na družbeno pomembnejšimi predmetnimi področji kot sta naravoslovje in matematika, medtem, ko so npr. umetniške sposobnosti deležne mnogo manjše pozornosti.


Nadarjene je potrebno odkrivati že v mladih letih, saj jim lahko tako nudimo okolje v katerem lahko njihove potenciale vodimo k polnemu razvoju. Resnično nadarjen otrok je v celoti nadpovprečno razvit, vendar ravno naraščajoče mentalne sposobnosti lahko intenzivirajo nekatere normalne probleme odraščanja. Mnogi od nadarjenih otrok postanejo družbi slabo prilagojeni odrasli in imajo primanjkljaj na področju socializacije. Zato bi morali posebno pozornost nameniti ustrezni izobrazbi vzgojiteljev in učiteljev, saj je njihova neustrezna obravnava nadarjenih otrok lahko izredno škodljiva, veliko pa lahko naredijo pri vključevanju »socializacijsko nespretnih« otrok v družbo (skupino, razred). 

četrtek, 4. julij 2013

LATERALNO MIŠLJENJE

Edvard De Bono, je lateralno mišljenje opredelil kot metodo mišljenja, ki se ukvarja s spreminjanjem predstav in zaznav. Nanaša se na razmišljanje, ki se ne pojavi neposredno. Ko slišimo idejo, ki je nastala na podlagi lateralnega mišljenja se pogosto vprašamo, kako da se je nismo domislili že prej.

Sestavljanke lateralnega razmišljanja nam pomagajo pri odstranjevanju naših predpostavk. Poskusite:

Čeprav Franc ni zagrešil zločina, je obdan s štirimi uniformiranimi ljudmi. Eden med njimi ga tako dolgo tolče, dokler ne zajoka. Zakaj?

Katere predpostavke lahko opustite?


Seveda... Franc je novorojenček in okoli njega stoji medicinsko osebje,...