Naše življenje je lahko zapolnjeno s kreativnimi trenutki, ne glede na to, kaj počnemo, tako dolgo, dokler smo fleksibilni in odprti za nove možnosti - pripravljeni, da prebijemo rutino....

TRI STVARI, KI JIH POTREBUJEŠ ZA TIMSKO KREATIVNOST

AVTONOMIJA: Managerji morajo imeti jasno zastavljene cilje, ki jih želijo doseči znotraj posameznega tima, vendar morajo istočasno članom tima dovoliti nekaj avtonomije pri njihovem delu (famozno pravilo 15% v 3M ali 20% pravilo pri Googlu - to je čas, ki ga imajo posamezniki na razpolago, da se ukvarjajo s projekti, ki jih resnično veselijo/zanimajo). Nekaj najbolj kreativnih idej je nastalo v času, ko so ljudje imeli občutek avtonomije (vsekakor, če je predhodno jasno določen cilj, ki ga želijo s svojim delom doseči).

RESURSI: Posameznik potrebuje dovolj resursov, da lahko svoje delo opravlja. Pomembno je, da imajo zaposleni na voljo potrebne informacije, finančna sredstva in ustrezen material, da svoje delo lahko opravljajo.

ČAS: Posameznik mora imeti na razpolago tudi dovolj časa, za svoje kreativno delo. Ljudje so običajno veliko bolj kreativni, če imajo na razpolago nekaj časa, da problem s katerim se ukvarjajo preučijo, premislijo kaj počnejo, pridobijo nove informacije in govorijo s sodelavci, ki imajo morda drugačen pogled na problem.

IŠČI IZKUŠNJE, KI BODO POZITIVNO PREOBLIKOVALE TVOJE MOŽGANE

Dr. Richard Davidson v svoji knjigi, The emotional life of your brain: how its unique patterns affect the way you think, feel and live - and how you can change them, opisuje emocionalne stile. Po njegovem prepričanju vsak od 6. stilov vpliva na spremembe v naših možganih.

ODPORNOST: Kako hitro (počasi) si posameznik opomore v stiski?

OBETI: Kako dolgo pri posamezniku trajajo pozitivna čustva, ki so posledica veselega dogodka?

SOCIALNA INTUICIJA: Kako natančen je posameznik pri prepoznavanju neverbalnih znakov?

VSEBINA: Ali je posameznik sposoben nadzorovati svoja čustva znotraj posameznega konteksta?

SAMOZAVEDANJE: Ali se posameznik zaveda lastnih telesnih signalov, ki sestavljajo posamezna čustva?

POZORNOST: Ali se je posameznik sposoben osredotočiti na posamezno čustvo?

Vsak od teh stilov vpliva na naše čustveno obnašanje, neposredno pa vpliva tudi na naše fizično zdravje.

Večina aspektov emocionalnih stilov je nezavednih - lahko bi jih opredelili tudi kot emocionalne navade.

Naši možgani se spreminjajo v odgovor na naše izkušnje - spreminjajo se glede na naša dejanja, naše odnose z drugimi, glede na specifično znanje... Večinoma se ne zavedamo kako naše okolje spreminja naše možgane. Raziskave so pokazale, da že 2 uri, ki ju porabimo za igranje video igrice lahko spremenita naše možgane...

KOLIKO ČASA STE DANES NAMENILI VSEBINAM NA RAČUNALNIKU? KOLIKO OD TEGA ČASA STE IGRALI VIDEO IGRICE?

SMEH

Kdor se smehlja namesto da bi besnel, je vedno močnejši.

(japonski pregovor)

Francoski nevrolog dr.Duchenne je leta 1862 določil 100 obraznih mišic ter ugotovil: smehljaj ustnic in oči poveča aktivnost dela možganov, kjer je center "srečnih čustev".

Leta 1960 psihiater dr.Wiliam Fry dokazal, da smeh deluje na večino fizioloških sistemov telesa. Že samo 20 sekund intenzivnega smeha lahko poveča srčni utrip za 3-4 minute (kar bi drugače dosegli s 3 minutno aerobno fizično vadbo na fitnes napravah).

Raziskovalci Univerze Maryland v Baltimoru so odkrili da smeh povzroči razširjanje in ožanje endotelija – tkiva ki oblaga notranjost žil in na ta način povečuje pretok krvi.

Nemški psihologa Titze je v svoji študiji ugotovil, da so se leta 1950 ljudje smejali 18 minut na dan, danes se smejimo manj kot 6 minut na dan; da se otroci zasmejejo 300-400 krat dnevno, odrasli pa le 15 krat dnevno; da se stvarem, katerim smo se pred 50 leti smejali do solz, danes niti ne nasmehnemo več. 

Dr.Patch Adams je prepričan, da so smeh, veselje in kreativnost bistvene sestavine procesa zdravljenja, zato bi jih medicina morala "vgraditi" v bolnišnično življenje.

Strokovnjaki so z raziskavami potrdili, da že po petih minutah smehljanja ali po eni minuti gromkega smeha možgani izločajo endorfine. Endorfini povečujejo vzdržljivost pri telesnih naporih, kar poveča občutek zadovoljstva po telesni vadbi.  Posebej ob sproščenem smehu obremenjujemo številne mišice, povečamo oskrbo telesa s kisikom in pospešimo srčni utrip ob hkratnem znižanju krvnega tlaka. Mišice, ki v smehu ne sodelujejo, se tačas sprostijo kot pri najboljših sprostitvenih tehnikah. Smeh dokazano zmanjšuje vrednosti vsaj štirih stresnih hormonov v krvi.

"Dan, ko se ne smejemo vsaj enkrat, je izgubljen dan." 

(Louis de Chamfort) 

In kot je pisalo v eni od revij za nežnejši spol: Smeh brez kakršnega koli razloga je osvobajajoč za duha, blagodejno pa deluje tudi na telo. Privoščite si ga v izobilju, ker ne redi!

ALI STE SE DANES ŽE SMEJALI?

ALI SI KREATIVEN?

Na vprašanje ali si kreativen ni enostavnega odgovora. To vprašanje spominja na vprašanje ali si srečen. Tisti, ki so srečni se ne sprašujejo ali so srečni ali ne. Veliko lažje je razložiti kaj nam preprečuje, da bi bili kreativni ali srečni, kot razložiti kaj nam omogoča ali pomaga, da bi bili srečni in kreativni...

Potrudite se in poiščite vse tisto, kar vam omogoča, 

da ste kreativni in srečni!

OPTIČNA PREVARA?

Leta 1946 je ameriški okulist Adelbert Ames (1880 – 1955), na osnovi ugotovitev Hermanna von Helmholtza, razvil Amesovo sobo. Amesova soba je prostor, ki ima stene in mere popačenih dimenzij, ki tako povzročijo različne optične prevare.  

Z Amesovo sobo psihologija pogleda povezuje dvoje temeljnih iluzij: a) čeprav je soba dejansko zgrajena v obliki trapezoida, daje monokularen pogled vanjo iz določenega gledišča videz, da je kubična, torej povsem enakih stranic in ploskev; in b) za osebe (ali objekte), ki jih opazujemo v takšni sobi, velja iluzoren videz, da se večajo oziroma manjšajo, če se premikajo iz enega kota v drugega.

Amesova soba zbuja optično iluzijo, da je oseba (ali objekt) na eni od njenih strani - opazovano z enim očesom skoz luknjico v steni - precej višja od druge, čeprav sta dejansko identičnih velikosti. 

Poglejte si tudi
http://www.youtube.com/watch?v=vhoSqSHMIAc

Optična iluzija ali optična prevara je slika, ki jo možgani tolmačijo drugače kot dejansko izgleda. Razlika med resničnostjo in vtisom opazovalca nastane zaradi načina, kako možgani interpretirajo podatke, ki jih dobivajo od čutila za vid. Zato so optične iluzije v nevrobiologiji uporabna metoda za preučevanja delovanja možganov (Wikipedija).

Na glas izgovori kakšne barve je beseda (in ne kaj piše). Kako hitro ti gre?

Mlin na veter ali Don Kihot?

UPORABI TISTO ČESAR NI

Eno od najpomembnejših komunikacijskih orodij, ki so bila razvita v zadnjih 1.500 letih je "izum" presledkov med besedami.

Opazuj besedilo, ki ga sedaj bereš: besede v njem so ločene s presledki, pisane so z malimi tiskanimi črkami, enostavne za branje.

V približno 8. stoletju, to ni bilo tako. Besedila v grščini in latinščini so bila pisana z velikimi tiskanimi črkami na "neprekinjen" način - torej brez presledka med besedami.

Primer:

MEDBESEDAMINIPRSLEDKAZATOJEBESEDILOTEŽKOBRATI

Opazimo lahko, da nas branje takega besedila pri branju upočasnjuje.

V antiki so grška in latinska besedila brali na glas. Bralci, ki so dovolj dobro poznali jezik, so besede lažje prepoznali po tem, kako so zvenele, kot po tem, da so jih vidno zaznavali. Presledki so se zdeli nepotrebni. Vendar takega poznavanja jezika v kasnejših obdobjih ni bilo.

V 8. stoletju so saksonski in gotski duhovniki, ki so živeli na obrobju Rimskega cesarstva, imeli šibko znanje latinskega jezika, zato niso mogli ugotoviti, kje se neka beseda konča in prične druga, kar jim je povzročalo težave pri maševanju.

Duhovniki so to težavo rešili tako, da so "dodali" presledke med besede. Sčasoma je ta "dodatek" prinesel še eno nepredvideno prednost - hitro branje.

Hitro branje je možno zato, ker lahko vidimo začetek in konec besede in jo zaradi tega hitreje prepoznamo - možgani lahko vidno prepoznajo besedo veliko hitreje, kot pa če bi jo poslušali.

Do 12. stoletja je skoraj vsa svetovna literatura adaptirala presledek in hitro branje je postalo vsesplošno razširjeno.

POGOSTA PREPRIČANJA O KREATIVNOSTI

1. ALI SI KREATIVEN ALI NISI! KREATIVNOSTI SE NE MOREŠ NAUČITI!
2. KREATIVNOST JE BATIČNO DELO, UREJANJE CVETJA,… TO JE ZA “MEHKUŽCE”
3. MOJ ŠEF MI NE DOVOLI BITI KREATIVEN
4. NIMAM ČASA ZA KREATIVNOST
5. PRESTAR/A SEM ZA KREATIVNOST

Michelangelo je oblikoval kupolo bazilike svetega Petra v starosti med …    72 in 88 leti

                                                  

Stradivarius je izdelal svoji dve najbolj znani violini, ko je bil v svojih ...   90-ih

Frank Lloyd Wright je zasnoval Guggenheimov muzej v New Yorku v starosti …    91           

                                      

                                                                              

Mahatma Gandi je uspešno zaključil pogajanja za neodvisnost Indije z Britanijo, v starosti…   77

Giuseppe Verdi je svojo operno mojstrovino Falstaff skomponiral v starosti …   80 

RADOVEDNOST

" Želja po znanju je v naravi vsakega dobrega človeka."

Leonardo da Vinci

Vsi se rodimo radovedni. Od rojstva dalje so vsa otrokova čutila naravnana k raziskovanju in učenju. Toda zaradi radovednosti se je že marsikdo znašel v težavah. Kaj se zgodi, če otrok preveč sprašuje? V šoli kaj hitro ugotovi, da je veliko bolj pomembno pravilno odgovarjati, kot spraševati. Najpogosteje pa je pravi odgovor tisti odgovor, za katerega učitelj misli, da je pravilen. Še posebej to velja pri predmetih, za katere je učitelj ali profesor sam napisal učbenik in pripravil gradivo.

Z izboljšanjem sposobnosti za spraševanje se poveča sposobnost za reševanje problemov. Za uspešno rešitev problema je treba postaviti novo vprašanje. Način oblikovanja vprašanja lahko bistveno vpliva na iskaje rešitev.

Zato ne glede na morebitne slabe izkušnje SPRAŠUJTE IN OSTANITE RADOVEDNI!

LJUBEZEN DO BRANJA

"Soba brez knjig je podobna telesu brez duše." Cicero

"Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. "

Mongolski pregovor

 "Ne smemo učiti o velikih knjigah; naučiti moramo ljubezen do branja"

B. F. Skinner

"Književnik ima samo enega učitelja: to so bralci sami." 

Nikolaj Vasiljevič Gogolj