PRIŠLA JE JESEN V VSEH SVOJIH ODTENKIH

EN MARSHMALLOW ALI DVA?

“Sprememba morda ne bo hitra, niti enostavna. Vendar lahko s časom in trudom preoblikujemo skoraj vsako navado.” - Charles Duhigg

V 60. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki univerze Stanford testirali moč volje štiriletnikov. Otroke so peljali v sobo, v kateri je bilo pripravljenih veliko sladkarij - med njimi tudi marshmallow. Otrokom so ponudili dogovor: lahko poješ en marshmallow takoj ali pa počakaš nekaj minut in pojedel boš lahko dva marshmallowa. Raziskovalci so zapustili sobo. Nekateri otroci se skušnjavi niso mogli upreti in so marshmallow pojedli takoj, ko so ostali sami. Druga skupina otrok (približno 30%) pa se je skušnjavi uprla in za nagrado dobila dva marshmallowa. 

Več let kasneje so ponovno poiskali testirane otroke (ki so bili sedaj v srednji šoli) in pogledali njihov učni uspeh, sposobnost vzpostaviti prijateljstva in njihovo sposobnost spopadanja s težavami. Ugotovilo so, da so bili štiriletniki, ki so se skušnjavi uspeli upreti, sedaj kot mladostniki veliko bolj uspešni, kot njihovi vrstniki, ki se skušnjavi niso mogli upreti.

Na področju samoregulacije je bilo od 60. let narejenih še veliko raziskav - moj namen ni govoriti o njih. Vendar me je raziskava z marshmallowi spomnila na današnje otroke - zanimivo bi bilo videti, koliko med njimi bi se skušnjavi uspelo upreti, glede na dejstvo, da so navajeni dobiti VSE in TAKOJ...

KAKO DOBITI IN ZADRŽATI SVOJ KREATIVNI “MOJO”

Pogosto se nam postavlja vprašanje, kako zgraditi zaupanje vase, z namenom, da bomo sposobni imeti odlične zamisli vedno in povsod.

Strokovnjaki za kreativnost bi na to odgovorili: “Preprosto – trenirati morate svoje mišice kreativnosti, tako, da bost sposobni dobiti nove ideje ne le takrat, ko to morate, temveč vsak dan:”

Ena od dobrih idej, ki vam lahko pri tem pomaga je, da pišete  dnevnik, v katerega zapisujete vsakodnevne ovire ali težave. Nato si vsak dan vzamite 30 minut časa in izberite en problem iz svojega dnevnika. Za reševanje tega problema uporabite katero koli orodje in zapišite čimveč idej, ki jih tako dobite. Nikar ne presojajte, temveč zapisujte vse, kar vam pade na pamet. Na koncu tedna, se vrnite k zapisanim idejam in jih rangirajte – NE OCENJUJTE!

Nato vsak mesec ocenite vaš napredek pri pridobivanju novih idej (in posledično reševanju vsakodnevnih problemov).

"Ljudje ne izkoristijo priložnosti, da bi obogatili svojo dušo, če menijo, da niso ustvarjalni, ali če so prepričani, da jim življenjske okoliščine onemogočajo izražanje. Drži ravno nasprotno. Ustvarjalna zavest se stopnjuje, ko kljubujemo, čeprav je malo upanja za uspeh, in širi se, ko se borimo, da bi jo sprostili." - Marlo Morgan

PRIPOVEDOVANJE ZGODB

Pripovedovanje zgodb je bilo dolgo časa edini način, ki so ga ljudje imeli, da so se z izmenjavo izkušenj česa naučili od drugih. Še danes obstajajo kulture, kjer je tradicija pripovedovanja zgodb še močna.

Dobra zgodba lahko pozitivno vpliva na ljudi, jih motivira in spodbuja njihov razvoj. Pomaga nam razumeti situacijo in spodbuja k dejanjem. 

Pripovedovalci zgodb pogosto uporabljajo osnovno strukturo filmov, zato, da povedo zgodbo o neki ideji.

Zgodbo povedo tako, da se poslušalec znajde v središču zgodbe. Sebe, svojo družino, posel, ali znanca vidi kot tistega, ki je postavljen pred izziv, ki ga opisujejo v zgodbi. V tem trenutku pripovedovalec vzpostavi emocionalno povezavo med svojo idejo in poslušalcem.

Struktura zgodbe je običajno zgrajena iz 3 dejanj, z možnimi variacijami.

1.dejanje: pripovedovalec najprej definira lokacijo, panogo, osebe, okolje,… dovolj podrobno, da si poslušalci lahko naredijo sliko o tem v svoji glavi.

2.dejanje: pripovedovalec opiše problem/ovire, vključno z vplivom, obsegom in posledicami. S tem zgradi napetost in pričakovanje pri poslušalcih.

3.dejanje: pripovedovalec poda rešitev – pokaže kako je dejansko njegova ideja odgovor na problem.

Uspešne zgodbe so običajno kratke, vanje so vpeta čustva in strast pripovedovalca. Pri pripovedovanju s pavzami in tonom glasu pripovedovalec ustvari napetost in vznemirjenje, pri tem pa sledi telesni govorici poslušalcev. Zgodbo zaključi tako, da je odziv poslušalcev wow!

POSLOVNA ETIKA IN MORALA

Etika (grško:{olytonic|ἦθικα}) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu. Razumemo jo lahko kot filozofsko disciplino, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov (Wikipedia).

Morala, moralnost (lat. mos, mores = običaj) označuje obliko človekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe. Manifestira se v motivaciji postopanja, ocenjevanju moralno relevantnih dejanj, dobrih in slabih. Nanaša se torej na tisto, kar je dobro in kar je slabo, kar je pravilno in kar je napačno pri človekovi osebnosti in njegovem postopanju. Je potemtakem lahko celota moralnih vrednot in običajev v neki družbi (Wikipedia).

Etika je človekova moralna zavest, zavest o moralnih vrednotah in vrlinah, o dobrem in pravilnem, zavest o tem, da imamo določene obveznosti in dolžnosti. Kot filozofska disciplina ima svojega začetnika v Aristotelu (384-322 pr.n.š.) Aristotel (Retorika, I, XIII, 2 (1373 b 4-11): "Poseben zakon (nomos idios) je tisti, ki vsako skupino ljudi določa v razmerju do njenih članov, in ti tipi zakonov se delijo na nenapisane in pisane zakone. Skupni  zakon (nomos koinos) je tisti, ki je v skladu z naravo (kata physin). Sta namreč pravičnost in krivičnost, splošni po naravi, ki ju vsi priznavajo za neke vrste razodetje, čeprav med njima ni nobene sorodnosti ali vzajemnega dogovora."

Seneka (De vita beata, VIII, 1): "Naravo je treba upoštevati kot vodilo: razum jo opazuje in se z njo posvetuje. Zato je ista stvar živeti  srečno in živeti v skladu z naravo. Družbene in kulturne okoliščine igrajo torej odločilno vlogo pri vzgoji za moralne vrednote, kljub temu pa ne morejo zasenčiti človekove svobode. Pravzaprav jo omogočajo, saj po njih človek pride do moralne izkušnje, ki mu bo morda omogočila, da bo spremenil nekatera samoumevna stališča, ki jih je ponotranjil v obdobju svojega moralnega učenja."

Morala je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je ponotranjena (slaba vest veliko bolj učinkuje kot kazen). Ljudje so v različnih kulturah postopoma oblikovali in  razvili modrostna izročila, po katerih izražajo in posredujejo naprej svoj pogled na svet in svoje zaznavanje mesta, ki ga  ima človek v družbi in v kozmosu. Oblika in obseg teh izročil se lahko zelo spreminjata. Kljub temu pa ta izročila izpričujejo obstoj bogastva moralnih  vrednot, ki so skupne vsem ljudem ne glede na to, kako se te utemeljujejo znotraj posameznega pogleda na svet.

Začetki poslovne etike segajo v čas, ko je imelo ustno sklepanje poslov še obvezujoč značaj. Takrat je imelo osebno jamstvo, oziroma poštenost in čast, mesto med najvišjimi vrednotami. V začetku 20. Stoletja je primarna vloga dobička izrinila etiko iz posloven prakse.

ALI STA DANES ETIKA IN MORALA ŠE VEDNO PRISOTNI V POSLOVANJU? ALI STE Z ROKOVANJEM SKLENILI DOBER POSEL?