SPREMEMBA PARADIGME UČITELJ - UČENEC

Kako pogosto učenci (dijaki, študenti) v izobraževalnih institucijah pišejo, slikajo ali se izražajo na drugačen način, ne zato, ker to morajo (jim je bilo naloženo), temveč smo zato, ker želijo nekaj sporočiti?

Pogosto je najpomembnejši del kreativnega procesa zavedanje, da nek problem obstaja. Sposobnost “videti” problem zajema vse oblike kreativnosti.

Dati učencem možnost, da so kreativni, zahteva od strokovnjakov za izobraževanje (učiteljev na vseh nivojih izobraževanja), da učencem dajo dovoljenje, da poiščejo in rešijo problem, ter da predstavijo idejo na nov in ustrezen način.

Kreativno poučevanje ne pomeni isto, kot učenje in razvijanje kreativnosti. Učenje kreativnosti je osredotočeno na učenca. Naloga učitelja je, da učencu da znanje, ga opremi s spretnostmi in mu omogoči ustrezno (spodbudno) okolje v katerem bo vzcvetela njegova kreativnost.

Strukturiranje izobraževanja z namenom izobraževati kreativne posameznike vključuje spremembo v videnju vloge tako učencev, kot učiteljev. Učne aktivnosti, pripravljene z namenom vzpodbujati kreativnost pri učencih, le te postavlja v vlogo reševalcev problemov in od njih pričakuje sposobnost komunicirati svoje odgovore na ustrezen način. Učitelji pa se morajo preleviti iz “vrelca modrosti” v “postavljavca problemov”, “iskalca problemov”, občinstvo, včasih celo javnost. Če od učencev pričakujemo, da bodo sposobni reševati probleme, je naloga učiteljev veliko več, kot le to, da nanje prenašajo svoje znanje in spretnosti. Pred učence morajo postavljati take problem, na katere ne poznajo odgovora niti sami, nato pa morajo s skupnimi močmi problem ustrezno rešiti.

Restrukturirenje učnega kurikuluma ne pomeni, da ga moramo izničiti. Učenci morajo še vedno pridobiti osnovno znanje o določenem področju (posameznik ne more reševati vprašanje v povezavi z rastlinami, brez poznavanja botanike), toda učenec mora poleg poznavanja “KAJ”, pridobiti tudi znanje “ZAKAJ”. 

POSPRAVLJENJE KLETI

Med pospravljanjem kleti sem našla risbe, ki sem jih narisala pred 22 leti.... Tu je nekaj risb...

DOJEMANJE KREATIVNOSTI

Naš izobraževalni sistem uteleša naše kognitivno in kreativno zaznavanje samih sebe. Če ne razumemo kreativnega mišljenja, ne moremo pričakovati, da bo naš izobraževalni sistem "proizvedel" kreativne posameznike. Družba, ki bo razumela naravo kreativnosti, bo sposobna spodbujati kreativnost v predavalnicah in učilnicah.

Csikszentmihalyi opozarja, da študenti doktorskega študija "izpadejo" iz sistema študija, predno uspejo doktorirati. Pa ne zato, ker ne bi bili sposobni opraviti izpite ali doseči dobre rezultate (ocene) na izpitih, temveč zato, ker se ne morejo domisliti zanimive teme doktorske disertacije. Študenti so bistri, imajo veliko znanja, toda v vsej svoji akademski karieri so se naučili odgovarjati na postavljena vprašanja in reševati probleme, ki so jih prednje postavili drugi. Ko pa pridejo do točke, ko morajo sami postaviti vprašanje, ki bo vredno odgovora (dovolj zanimivo za proučevanje), je med njimi veliko izgubljenih. Študenti imajo v izobilju tehničnega znanja in strokovnosti, velik primanjkljaj pa se kaže pri njihovi izvirnosti in inovativnosti. Glede na to, kako se razvija naša družba, postaja kreativnost vedno bolj pomembna. Potrebujemo jo zato, da ne ostanemo ujeti v pasti stabilnosti, da smo sposobni prepoznati prihajajoče spremembe, predvideti njihove posledice in jh morda usmeriti v želeno smer...

RADOVEDNOST

Našo radovednost in interes za neko dejavnost moramo gojiti in negovati. V tem segmentu nas otroci prekašajo. Njihova radovednost je kot neskončni žarek, ki poudarja in posrka vse, kar je v njegovi bližini. Ni potrebno, da je objekt otroškega interesa uporaben, privlačen ali dragocen. Vse dokler je skrivnosten in magičen, je vreden otroške pozornosti.

S staranjem večina med nami izgubi smisel za čudenje, potrebo po spraševanju, občutek prevzetosti nad raznovrstnostjo sveta, ki nas obkroža. 

Kreativni posamezniki ohranijo to svojo otroško radovednost. Njihova radovednost ostaja sveža tudi v visoki starosti. Ti posamezniki uživajo v nenavadnem in neznanem. In ker neznano nima konca, je tudi njihov užitek neskončen.

Nekaj nasvetov kako ohraniti našo radovednost:

• Poskusi biti presenečen nad nečem vsak dan.
• Poskusi presenetiti vsaj eno osebo na dan.
• Zabeleži, kaj te je presenetilo in kako si sam presenetil druge.
• Ko nekaj v tebi zaneti iskrico radovednosti - ji sledi.