Merry Christmas and Happy New Year 2015!

DRUGAČEN PRISTOP, DRUGAČNA REŠITEV - A different approach, a different solution

Ali je javna uprava lahko kreativna?

Odgovor je pritrdilen, to so dokazali udeleženci seminarja »Rešujmo probleme javne uprave na inovativen način in s skupnimi močmi«, ki je potekal 28. novembra, 2014 na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Z Willemom sva izvedla delavnico za skupino zelo aktivnih udeležencev iz Slovenije in zamejstva. Tu je nekaj utrinkov...

...z druge perspektive...

Can the public administration be creative?

The answer is yes. It has been demonstrated by the participants on the seminar  ''Let's solve problems of the public administration in an innovative way and work together'', which took place on the 28th of November, 2014 at the Faculty of Administration in Ljubljana. With Willem, we conducted a workshop for a group of very active participants from Slovenia and abroad. Here are some highlights...

BREZPLAČNA KREATIVNA DELAVNICA

Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani organizira brezplačno kreativno delavnico z naslovom: REŠUJMO PROBLEME JAVNE UPRAVE NA INOVATIVEN NAČIN IN S SKUPNIMI MOČMI. 

Delavnica bo potekala v petek, 28.11.2014, od 9:30 do 14:30 na fakulteti. 

Svoj interes oziroma prijavo na delavnico pošljite najkasneje do 

srede, 26. 11. 2014 na e-naslov: prenos.znanja@fu.uni-lj.si 

Vljudno vas vabimo k udeležbi!

LEGO

EDIBLE CHOCOLATE LEGO / crafted by Japanese designer Akihiro Mizuuchi, the edible LEGO chocolates help awaken your creativity, stir your inner child into action and play with building blocks regardless of your age – plus they taste delicious, too.

but you can do much more

LOOK AT THE NATURE FOR INSPIRATION...

PREDPOSTAVKE

“Nikoli ni težava v tem, kako spraviti nove, inovativne misli v svoj um, temveč kako se znebiti starih.” Dee Hock

Predpostavke so miselne bližnjice: posameznik predpostavlja, da je situacija v kateri se je znašel enaka drugim, s katerimi se je že srečal in da bo to, kar je delovalo takrat delovalo tudi tokrat. Več izkušenj, kot jih ima posameznik na določenem področju, bolj verjetno s seboj nosi veliko “prtljage”, ki ga lahko pri iskanju novih in kreativnih rešitev omejuje. 

Najpogostejše predpostavke, ki se jih moramo zavedati in jih poskušati spremeniti so:

• Stvari v katere verjamemo, niso nujno resnične.
• Stvari morajo biti narejene na točno določen način.
• Stvari, za katere smo prepričani, da so nujno potrebne, morda niso potrebne.
• Včasih smo prepričani, da na nekaj ne moremo vplivati, pa v resnici lahko.

GOVORICA TELESA - BODY LANGUAGE

“Your body language shapes who you are.” - Amy Cuddy

OBDOBJE ADAPTACIJE - PRILAGAJANJA

Mnogi obdobje v katerem živimo imenujejo obdobje adaptacije. Neprenehna potreba po prilagajanju je nova realnost za veliko zaposlenih. Da bi zadržal svoje delovno mesto, se mora posameznik konstantno učiti in pridobivati nove veščine in spretnosti, nove kompetence. Težava s katero se le ti soočajo je, da je izbira – kaj je tisto novo, česar se bodo naučili, prepuščena njim samim.

Nova globalizacijska ekonomija neizprosno zahteva nove spretnosti in več inventivnosti s strani zaposlenih. Vendar težava niso le hitre spremembe, temveč količina informacij, ki vsakodnevno “vre” z različnih virov in direkcij. Brez filtrirnega sistema, posameznik ni sposoben ločiti med relevantnimi in ne-relevantnimi informacijami. Ko postane preobremenjen s količino informacij, kontekst postane kritičen.

Danes je pomembno, da je posameznik sposoben trianguliranja – pogledati na nekaj z različnih zornih kotov (spremeniti svojo percepcijo nečesa), nato pa sestaviti svoje prepričanje o nečem, za kar se je odločil, da bo verjel. Posameznik mora imeti sposobnost presoje tveganja, prepoznati mora nevarnost, predvsem pa mora biti pripravljen postaviti pod vprašaj ne le tuja prepričanja, temveč tudi svoja (to kar je absolutna resnica v tem trenutku, lahko ne bo absolutna resnica že v naslednjem).

Zakaj je sprememba percepcije tako težka? Zato, ker se že v prvi fazi zaznavanja pojavijo vzorci (vzorci, ki so se običajno ponavljani tako dolgo, da so postali dominantni). 

SO, YOU THINK YOU CAN MULTITASK? - MISLIŠ DA LAHKO POČNEŠ VEČ OPRAVIL HKRATI? 2 del

Koncentracija in SMS-ji

Levine et al so v svoji študiji ugotovili, da je sposobnost koncentracije in osredotočenosti na branje strokovne literature (študijskega gradiva) povezana z uporabo pošiljanja tekstovnih sporočil (SMS). Študija je pokazala, da imajo posamezniki, ki uporabljajo SMS-je kot način komunikacije, težave, saj se ne morejo osredotočiti dovolj dolgo, da bi kritično prebrali akademski članek. Nesposobnost osredotočanja je posledica tako imenovanega "rapid fire", ki so ga možgani uporabljali za pošiljanje tekstovnih sporočil. Posamezniki so bili lahko raztreseni zato, ker posamezna naloga (SMS) ni trajala dovolj dolgo, da bi zadržala njihovo pozornost. Multitasking je težava, saj se posameznik ni sposoben osredotočiti na več različnih nalog naenkrat. Keisler ugotavlja, da tehnologija spreminja način razmerij med posamezniki in način na kateri potekajo socialne interakcije med njimi. Kot primer navaja poslovno in osebno komunikacijo, ki sta vedno bolj pomešani (posameznik ne zna več ločiti med zasebnim in poslovnim, ter se ne zna ustrezno obnašati v dani situaciji).

Markus dodaja, da je ideja, da lahko komuniciramo s komerkoli, kjerkoli po svetu, v realnem času, prekrasna - pomaga nam graditi povezave (osebne in poslovne), obenem pa povzroča socialno izoliranost. Preko pošiljanja SMS-jev in e-pošte ne moremo prepoznati sogovornikove barve glasu in njegove govorice telesa. Kljub hitrem razvoju tehnologije, pogovor z uporabo kamer, ni enak pogovoru "v živo".

V elektronskem komuniciranju sta hierarhija in moč skrita, zato se socialnih norm študenti (zaposleni) ne morejo uspešno naučiti. Zaradi želje, da bi bili čimbolj produktivni, smo medosebno interakcijo skoraj popolnoma izključili iz vsakdanjega življenja.

SO, YOU THINK YOU CAN MULTITASK? - MISLIŠ DA LAHKO POČNEŠ VEČ OPRAVIL HKRATI? 1 del

V nasprotju s splošnim prepričanjem, postaja multitasking (večopravilnost) vedno večji problem tako v izobraževalnem, kot poslovnem okolju. Prevlada tehnologije je vse večja, ta prevlada pa s seboj prinaša določene posledice, med katerimi je najbolj očitna ravno multitasking (multitasking je definiran kot "izvedba več aktivnosti/opravil ob istem času" Miriam-Webster Online).

Tehnologija omogoča novo obliko komunikacije - komunikacijo s pritiskom na gumb (s klikom računalniške miške). Profesorji tako komunicirajo s študenti (že v osnovne šole nekateri z veseljem vpeljujejo tablične računalnike) preko e-pošte, študenti oddajajo svoje izdelke preko interneta, celo v vrtcih se pojavljajo težnje staršev, da bi govorilne ure opravili kar po elektronski pošti in bi v tej obliki dobili tudi vse potrebne informacije glede poteka dela v skupini, pa tudi vse informacije o njihovem otroku. Strokovnjaki opozarjajo, da je prednosti uporabe novih oblik tehnologije veliko, vendar s seboj prinašajo tudi veliko pasti, na katere moramo uporabniki biti pozorni. Med temi je na prvem mestu ravno multitasking.

Posamezniki so prepričani, da multitasking odlično obvladajo. Toda multitasking ni talent, dar, neka posebna sposobnost ali nekaj česar se lahko uspešno naučimo. Želja po večji storilnosti posameznike spodbuja k "multitaskanju", torej jih sili, da se "delijo" med različne aktivnosti s predpostavko, da bodo tako bolj produktivni. Toda strokovnjaki opozarjajo, da multitasking pretirano stimulira delovanje naših možganov, s tem pa jim otežuje procesiranje vsega, kar se v posameznikovem življenju dogaja. Multitasking ima več učinkov. S psihološkega stališča lahko vidimo, da opravljanje več aktivnosti istočasno, drastično zmanjšuje posameznikovo pozornost, kar predstavlja veliko oviro v izobraževalnem procesu. Več psiholoških študij (Austin, Foerde et al) je pokazalo, da je menjava fokusa (branje, gledanje posnetkov, pripovedovanje, zapisovanje) imela za posledico kognitivno preobremenitev možganov (limit možganov pri procesiranju različnih tipov informacij). Udeleženci preizkusa, ki so bili podvrženi različnim stimulansom naenkrat, so poročali, da ne morejo trajno zadržati predstavljene informacije v svojem spominu.

Vprašanje, ki se postavlja ni ali tehnologija omogoča in je sposobna multitaskinga, temveč ali smo tega sposobni ljudje.

KREATIVNOST IN STARANJE Creativity and aging

Znanstveni pogled na to, kako staranje vpliva na kreativnost posameznika, je predmet razprav že več kot pol stoletja. Glavni predmet razprave je ključno vprašanje – ali postanemo manj kreativni in modrejši s starostjo, ali je možno da posameznik ohrani svojo kreativnost živo in mu le ta pomaga biti bolj vitalen starejši. Za ljudi, za katere je ugotovljena visoka kreativnost, je ugotovljeno, da imajo veliko bolj pozitivno naravnanost do staranja 

What do you think about creativity and aging?

Do we really stop being creative just because we get old?

This was the question I have asked people from different age groups and this are some of their answers:

• Maybe you have not to read the opinions of psychologist about Creativity. Because they use another paradigm to understand Creativity. You have to read articles from people that work on Creativity, so you can see that they don't bother if a person is white or blue, scientist or a chef, and so on. Juan Carlos
• I think a lot of people find more time to be creative when they are older. It is possible that if your brain is degenerating you may lose some ability to innovate - but what use is a brain that can innovate when it is stuck in a rigid 9-5 job with a boxed-in remit anyway? :) Gina 
• Sabina, The older I get the more creativity I have. There's more experience to draw on. Graeme 
• You get old when you stop being creative. Physical age and mental age are very different and have, at best, only a very loose linkage between them. Today there are many 20 year olds who have become feeble or rigid, and therefore have lost their creative edge because they have quit trying or have otherwise lost their ability to be creative, while there are 90 year olds who are still as mentally agile and active as most people are in their early years. Jim 
• Creativity is not only artistic expression but also problem solving - with that comes stories to be told where learning has arrived that only life experience can allow to come forth. So who would have the most richest and meaningful stories to share to express creativity and to solve problems? The young or the old? It is a matter of perspective - not age. And, unfortunately in many cases, perception versus reality:) Brent 
• Before I turned 60 I thought I had done all my best work, however now I am post 60 and finally consider myself Grown up, I can safely say I am now doing far more and far better work than I ever did as a Youngster. I expect to be doing more and more and using my talents and my even more precious time, even more prudently, as I grow older, so to answer the question, A DEFINITE NO. Bob
• I think creativity is expanded as you grow older. You have much more life experiences to draw from. I agree people get into the state of "I am too old" and get preoccupied with the inevitable. Also people are self conscious of what others will think of their work. This will also hinder creativity. Sometimes using your creativity through art, writing or any passion can work all that out. This is has been my experience anyway.. Elise
• My experience is that I am getting more creative and resourceful as I walk through life. I also think years as richness and abundance, and treasure them. Paola

SO, THE ANSWER IS NO!

WHAT DO YOU THINK?

KAJ MISLITE - ALI RES PRENEHAMO BITI KREATIVNI LE ZATO, KER SMO SE POSTARALI?

Can you read this?

RESPECT

KREATIVNOST IN IZOBRAŽEVANJE

V moderni družbi imajo znanja in spretnosti kratkotrajno “življenje” (to je obdobje v katerem bo več kot 50% vsega kar posameznik zna in je sposoben narediti napačno ali nepomembno). Znanja in spretnosti potrebni za prihodnost morda še sploh niso znana v obdobju posameznikovega izobraževanja. Zato se tudi šole ne morejo omejiti le na “predajo” določenega nabora vsebin in tehnik, temveč morajo promovirati sposobnosti in spretnosti kot so sposobnost prilagajanja že znanega novim situacijam ali sposobnost novih načinov soočanja s problem, kot tudi osebnostne sposobnosti kot so fleksibilnost, odprtost, zanimanje za nove stvari, pogum za soočanje z neznanim. Take lastnosti bodo posamezniku omogočile zadržati delovno mesto. Življenjske spretnosti-sposobnost preživeti v hitro spreminjajočem se svetu mu bodo pomagale, ko se bo soočal z negotovostjo, ali ko se bo primoran prilagajati. Promoviranje kreativnosti v razredu je tudi del prizadevanj, ki vodijo v razvoj uspešnih in mentalno zdravih posameznikov. 

Kreativnost je nekaj kar lahko prispeva k dvigu kvalitete življenja, olajša breme ročnega dela, izboljšuje zdravstveno oskrbo, promovira mir in občutek varnosti. Poleg ugodnosti za posameznika, ima kreativnost pomembno vlogo pri razvoju družbe. 

Strokovnjaki ugotavljajo, da se v teoriji učitelji popolnoma strinjajo, da bi kreativnost morala biti v učilnicah spodbujana - raziskava Johna Feldhusena je pokazala, da je tako odgovorilo kar 96% učiteljev. Vendar je praksa pokazala drugačne podatke. V realnem svetu veliko učiteljev ne mara učenčevih karakteristik, ki so povezane s kreativnostjo in pogosto kažejo nasprotovanje ali neodobravanje najbolj kreativnih učencev. Učitelji pogosto negodujejo nad ali celo prepovejo lastnosti kot so drznost, želja po novem ali originalnost. Raje imajo lastnosti kot so točnost, ubogljivost in dovzetnost za ideje drugih ljudi (učitelja); zapomnitev in natančna reprodukcija sta veliko bolj zaželena, kot razmišljanje s svojo glavo ali samostojno sprejemanje odločitev. Že v 50 in 60 letih prejšnjega stoletja sta Getzels in Jackson poročala, da učitelji veliko raje poučujejo “povprečno” inteligentne otroke, kot visoko kreativne.

Torrance je ugotovil, da problemi nastajajo zato, ker kreativni otroci počnejo določene stvari – kot je postavljanje nepredvidenih vprašanj ali podajanje nenavadnih odgovorov na vprašanja učiteljev, ki učitelj iritirajo. Poudaril je, da gredo nekateri učitelji v tako skrajnost, da kreativne otroke označijo kot mentalno bolne in zaključil, da bi učitelji želeli učence, ki ubogajo in reproducirajo material (učno snov), ki jim ga je dal učitelj ali je zapisan v učbenikih. Ta preferenca se pojavlja v vseh disciplinah in je zastopana na vseh celinah (vključno z Afriko, Azijo, Avstralijo, Evropo, Bližnji vzhod in Ameriko). Obstaja visoka stopnja nasprotovanja temu, da učenci (otroci) postavljajo vprašanja, si upajo imeti svoje prepričanje o nečem, uganjujejo, so intuitivni in vzpostavljajo asociacije ter si upajo tvegati. Ravno nasprotno – obstaja enoglasno prepričanje, da morajo učenci (otroci) biti poslušni, delovni, sprejemati presojo avtoritete (učitelja) in morajo upoštevati druge. 

Če povzamemo na kratko kreativni učenci se lahko učiteljem zdijo čudni, agresivni, egoistični, nesocialni, torej imajo vse značilnosti, ki jih delajo moteče ali celo predstavljajo grožnjo. Za veliko večino učiteljev predstavlja prenašanje znanja na enostaven in razumljiv način, bistvo njihove službe. Njihovo znanje je dobrina na trgu in vsako učenčevo vedenje, ki predstavlja izziv je hitro lahko pomembna zadeva – nepričakovana, izivina vprašanja, ne glede na to, kako nedolžno so mišljena – vedno ogrožajo učiteljevo samopodobo. Zato ni čudno, da je ta vidik kreativnosti s strani učiteljev nezaželen.