TIMI IN KOMUNIKACIJA

ŠTUDENTI SO V PRAKSI PREIZKUSILI KAJ POMENI BITI ČLAN TIMA IN HKRATI USPEŠNO KOMUNICIRATI...

S POMOČJO TEHNIK KREATIVNOSTI SO REŠEVALI IZZIV: KAKO SE V ROKU  ENEGA LETA REDNO ZAPOSLITI. TU SO IDEJE.:

NATO SO MORALI KOMUNICIRATI S POMOČJO KOCK. NALOGA JE NA VIDEZ ENOSTAVNA, VENDAR NI...

NEKAJ TEORIJE SESTAVE TIMOV PO BELBINU:

1. Snovalec: inovator, ima veliko idej, najraje dela sam. Pomemben v začetni fazi tvorjenja predlogov. 
2. Iskalec sredstev: družaben, komunicira z vsemi člani tima, dober pogajalec. Potrebuje veliko spodbud za delo, pogosto je preveč optimističen.
3. Opazovalec: ocenjevalec, odloča se počasi, stvari temeljito premisli, učinkovit pri analizi problemov. Deluje bolj resno, manjka mu navdiha, da bi spodbudil in motiviral sodelavce.
4. Koordinator: usmerjen je v ljudi, spodbuja druge k delu, dobro se ujame s kolegi na istem ali podobnem položaju, slabši pri usmerjanju podrejenih.
5. Izvajalec: dobro organiziran, discipliniran, zvest timu; ima občutek za praktičnost in je zelo zanesljiv.
6. Sodelavec ali timski delavec: zavzema se za druge, hitro se prilagaja novim situacijam. Preprečuje medsebojne spore v timu in omogoča učinkovito sodelovanje med člani.
7. Dovrševalc: skrben, vesten, ima smisel za podrobnosti, ne potrebuje veliko zunanje spodbude za delo.
8. Oblikovalec: izziva spore, išče nove ideje, v žeji po uspehu ne izbira sredstev. Dobro deluje pod pritiskom.
9. Specialist: posameznik z visiko specializiranim in tehničnim znanjem. (Belbin, 1981)

NAJNOVEJŠE RAZISKAVE - TREND UPADANJA TIMSKEGA DELA zaradi (Lužar, 2013):

1. Nesposobnost podjetij/organizacij da bi zagotovile nujne pogoje za uvedbo in razvoj timov;
2. Zmanjšanje avtonomije timov (avtonomija pomeni, da so samostojni pri odločanju o delitvi nalog in izbiri vodje tima);
3. Ker timsko delo ne povečuje produktivnosti;
4. Ker ne promovira enakosti pri delitvi dela;
5. Ne omogoča participacije pri dločanju;
6. Prekratkih rokov;
7. Zaposleni so obremenjeni z mislijo na delo tudi v prostem času; 
8. Vse to posledično vpliva na zdravje…

Finska: zaposleni poročajo, da je timsko delo naraslo, hkrati pa je vse manj pogovora 

v timu o delovnih nalogah, ciljih in kako jih doseči – NI DISKUSIJE, ki je NAJPOMEMBNEJŠI ELEMENT USPEŠNEGA TIMSKEGA DELA (Lužar, 2013).

Beseda komuniciranje izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni posvetovati se, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet (Berlogar, 1999) . 

• Komuniciranje je prenos sprejetih simbolov med ljudmi. 
• Ko komunicirajo, ljudje med seboj prenašajo sporočila s pomočjo različnih simbolov (besed, kretenj, govorice telesa, slik…) 
• Komunikacija je proces, v katerem vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in interpretirajo sporočila oz. simbole, ki so povezani z določenim pomenom. 
• Je vedno dvosmeren proces, saj je povezana s sočasno medsebojno zaznavo in hkratno medsebojno izmenjavo sporočil (razen v primeru intrapersonalne komunikacije) 

Komuniciranje glede na razdaljo med udeleženci (Ule, 2005):

• neposredno,
• posredno.

Komuniciranje glede na število sodelujočih:

• intrapersonalno,
• interpersonalno,
• javno komuniciranje.

Komuniciranje glede na smer:

• enosmerno,
• dvosmerno. 

Glede na obliko: 

• besedno (verbalno)
• nebesedno (neverbalno).

Glede na smer:

• vertikalno, 
• horizontalno.

Formalno in neformalno:

• formalno, 
• neformalno.

Vsebina (kaj) 7%

Način (kako): govorica telesa 55% in glas 38%

KAJ SPOROČAMO Z RAZLIČNIMI STILI KOMUNICIRANJA (Mihaljčič, 2006): 

PASIVEN STIL: 

ØJAZ NISEM OK

ØTI SI OK

AGRESIVEN STIL:

ØJAZ SEM OK

ØTI NISI OK

ASERTIVEN STIL:

ØJAZ SEM OK

ØTI SI OK

ŠTUDENTI SO UGOTOVILI, DA NAŠA SKUPINA UPORABLJA ASERTIVNI NAČIN KOMUNIKACIJE, KAR NAM POSLEDIČNO OMOGOČA ISKANJE NOVIH KREATIVNIH REŠITEV KAKRŠNEGA KOLI IZZIVA.

PROFESIONALNI RAZVOJ - KREATIVNOST

Včeraj smo na MLC Ljubljana pričeli z novim sklopom predavanj PROFESIONALNI RAZVOJ. Lanskoletnim temam smo dodali KREATIVNOST. 

S kreativnim "Kick off"- om STOL NA MOJI LEVI JE PRAZEN, smo se spoznali med seboj.

Pravilno odgovoriti, ko je navodilo:  "NAPAČNO ODGOVORI NA NASLEDNJA TRI VPRAŠANJA" ni tako enostavno kot se zdi...

Pa čeprav so vprašanja zelo enostavna:

Kakšne barve je moj avto?

Kdo je predsednik ZDA?

Kako visok je Triglav?

Učno snov smo utrdili s pomočjo igre. Skupine študentov so pričele z izdelovanjem družabnih iger s kocko na teme, ki smo jih obravnavali na predavanjih. Igre lahko vsebujejo elemente znanih družabnih iger: Kače, Lestve, Monopoli, Človek ne jezi se... 

Študenti so me presenetili s svojo zavzetostjo in izvirnostjo. Ker v predvidenih 45 minutah niso bili zadovoljni s končnim rezultatom, so si izmenjali elektronske naslove, ter se dogovorili, da bodo do torka, ko imamo naslednje predavanje, premleli še nove ideje, ki se jim bodo porodile, nato pa bodo na predavanjih končali izdelek. 

IDEJNE ZASNOVE SO BILE ODLIČNE!

SE ŽE VESELIM NOVO NASTALIH IGER! 

CAN CREATIVITY BE TAUGHT? ALI SE KREATIVNOSTI LAHKO NAUČIMO?

PREDPOSTAVKE - ASSUMPTIONS

PREDPOSTAVLJAMO, DA JE DANAŠNJIM OTROKOM VSE "JASNO".... TUDI STVARI IZ NE TAKO DALJNE "ZGODOVINE"... VENDAR NI VSE TAKO ENOSTAVNO, KOT SE ZDI NA PRVI POGLED!

CHALLENGE ASSUMPTIONS

Predpostavke so miselni vzorci, ki se pojavijo avtomatično, ko posameznik razmišlja o določeni temi/problemu. So sestavni del miselnega procesa, običajno pozitivne in dragocene, vendar pogosto omejujejo posameznikovo sposobnost pogledati na problem/izziv z drugega zornega kota.  Lahko so prisotne na zavestni ali nezavedni ravni. 

Ljudje imamo v naravi, da počnemo stvari tako, kot smo jih navajeni početi. Vsakič, ko se soočamo z nekim problemom, najprej poiščemo shranjene izkušnje za reševanje takega ali podobnega problema in akumulirano znanje. Vendar pri tem nehote prikličemo tudi shranjene predpostavke. Več izkušenj, kot jih posameznik ima, večje so možnosti, da bo, glede na svoje pretekle izkušnje in znanje, predvidel možen izzid danega problema. Mentalna "prtljaga" pa ga hkrati onemogoča pri sprejemanju novih idej. 

Če posameznik želi v generiranje idej vključiti tehniko predpostavk, mora najprej poiskati – prepoznati predpostavke, ki se pri določenem problemu pojavljajo in so vezane na problem/izziv, ki ga rešuje. Priznati si mora, da ima lahko tudi sam zakoreninjene predpostavke o neki situaciji in ne sme pozabiti, da je tako imenovano splošno znanje lahko napačno. 

Nato se mora vprašati: “Kaj, če ta predpostavka v tem primeru ne velja? Kaj bi se zgodilo, če bi to predpostavko obrnili? Kakšne ideje bi se nam porodile?”. Vprašanja:  "Zakaj?", "Kaj če?", "Ali je to smiselno?", "Kaj če ne?" najbolje delujejo.  

Upajte si biti drugačni!

Naredite stvari drugače, kot drugi!

Poglejte na problem z različnih zornih kotov!

Poiščite skrito!

Pričakujte nepričakovano!

HOW TO REDISCOVER YOUR INNER CHILD - MUSIC TO THE RESCUE

A while ago I had to do an exercise. I had to write down 100 ideas which could help me rediscover my inner child using music. I thought that it would be impossible. So I involved my daughter. We had so much fun, remembering things from our childhood. I was a child and I was a mom at the same time. This was the final result.

YES, CREATIVITY IS FUN!

KREATIVNOST IN MANAGEMENT

Hitro spreminjajoča se okolja s kompleksnimi elementi delovanja zahtevajo prožne in inovativne odzive. V takih okoljih so togi operacijski sistemi neučinkoviti, medtem, ko lahko prožni in prilagodljivi sistemi ponudijo več možnosti rešitve izzivov. Organizacije potrebujejo kreativne poglede in rešitve za zasnovo novih izdelekov, storitev in procesov, za strategije trženja in načine dodeljevanja in uporabe sredstev (in drugih resursov). Managerji inovativnih podjetij skrbijo za to, da imajo zaposleni na razpolago dovolj resursov za razvoj idej. Kreativne rešitve lahko zagotovijo prožnost, ki posamezniku in podjetjem pomaga obvladovati izzive in se prilagajati spremembam. Več idej, kot jih posameznik ima, več možnih rešitev ima na razpolago. Nove ideje lahko odprejo nove poglede in načine kako početi “stare stvari”. 

V kreativnosti ni nič skrivnostnega; kreativnost je uporaba ustreznega odnosa in tehnologije (znanja) v ozračju dovzetnem za kreativno mišljenje in nove ideje. Managerji v organizacijah, ki so dovzetne za kreativno mišljenje in nove ideje zaposlenim omogočajo nove priložnosti, ter jih spodbujajo pri ohranjanju novih idej. V to sodi tudi omogočanje ustreznega usposabljanja (tudi izven njihovih trenutnih stokovnih področij) ter zagotavljanje ustreznih sredstev in opreme. 

Mnogi poslovni subjekti nimajo sredstev ali sposobnosti za proizvajanje potrebnih kreativnih idej, pritiski v poslovnem svetu pa od njih zahtevajo vse hitrejšo proizvodnjo novih izdelkov in storitev. Podjetja morajo biti nenehno bolj inovativna od konkurence. Potreba po inovativnosti ni omejena le na poslovni svet. Tudi neprofitne organizacije se spopadajo s spremembami na trgih, njihovo delovanje je pogosto podvrženo številnim predpisom. Tehnike kreativnosti lahko množijo in povečujejo sposobnosti človeških možganov v organizacijah in jim tako omogočajo obstoj na trgu.

Sodobne organizacije pri reševanju težav, ne morejo računati le na notranje “kreativce”. Organizacija so posamezniki. Posamezniki so kreativci. Posameznikove misli so rezervoarji idej. Posameznikovo znanje je skupek vsega kar je doživel in se naučil. Sem sodijo tudi ideje. Brez ustreznega odnosa in pristopa do znanja posameznik ne bo izkoristil vseh idej, saj v zavest ne more priklicati vsega. Poleg tega na nekatere ideje ne pomisli, dokler ga nanje nekaj ne spomni (stimulacija iz okolja s pomočjo vseh čutov - na primer določen vonj ali zvok). Posameznikove misli so podatkovne zbirke idej in orodja proste asociacije. Ker se ne more spomniti vsega, kar bi mu omogočilo razmišljati kreativno, mora posameznik združiti prirojeno ustvarjalnost z viri stimulacije in kreativnimi načeli razmišljanja. Njegovo znanje in izkušnje mu bodo pomagali ustvariti asociacije, ki vodijo do novih idej. Brainstorming, najpogostejše uporabljena tehnika v podjetjih, je približno enako učinkovit kot posvetovanje s kristalno kroglo. Celo izkušene “brainstorming skupine” ugotovljajo, da izvir novih idej usahne, če se skupina ne spreminja (torej iz leta v leto isti ljudje iščejo nove rešitve). Večina posameznikov in skupin v organizacijah občasno potrebuje nove spodbude za proizvodnjo novih ideje. Pri tem so jim lahko v pomoč številne metode kreativnega reševanja izzivov. Več je metod, ki jih v organizacijah uporabljajo, večja je verjetnost za nastanek nove top ideje. 

ŠEST NAČEL KREATIVNEGA MIŠLJENJA:

1. Fazo generacije idej ločite od faze vrednotenja idej.

2. Preskusite predpostavke.

3. Izogibajte se vzorcem mišljenja.

4. Ustvarjate nove perspektive.

5. Zmanjšajte negativno razmišljanje.

6. Bodite preudarni pri tveganju.

ZAKAJ JE POTREBNO FAZO GENERACIJE IDEJ LOČITI OD FAZE VREDNOTENJA IDEJ?

Razlog je preprost: kreativno reševanje problemov zahteva tako divergentno kot konvergentno mišljenje. Pri generiranju idej posameznik uporablja divergentno mišljenje, saj želi čim večji nabor idej. V fazi vrednotenja idej pa potrebuje konvergentno  mišljenje, saj želi zožiti nabor idej in izbrati najboljšo. Če bo posameznik istočasno izvajal obe vrsti dejavnosti, ne bo naredil niti ene dobro.

PRESKUSITE - TESTIRAJTE PREDPOSTAVKE.

Testiranje predpostavk je drugi najpomembnejši princip kreativnega mišljenja, saj je osnova vseh ustvarjalnih zaznav. Posameznik lahko vidi samo tisto, kar misli, da je videl. Ko posameznik nekaj gleda, naredi predpostavke o realnosti (na predpostavkah na primer temljijo optične prevare). Posameznik ne moremo biti učinkoviti reševalec problemov, če ne ve, kako predpostavke preveriti. Na žalost je večina ljudi v presoji predpostavk šibka.  Posamezniki vsakodnevno delujejo preden pomislijo kaj počnejo ali kakšne so možne posledice njihovega početja. Dejstvo je, da mora posameznik vsakodnevno sprejeti tako veliko število odločitev, da je nemogoče pričakovati, da bo preizkusil vse možne predpostavke. Že preprost pogovor z nekom vključuje številne predpostavke. Posameznik domneva, da je druga oseba dejansko slišala, kar ji je rekel in ga razume; da neverbalni odzivi druge osebe kažejo tisto, kar misli, da kažejo, in da lahko na podlagi odziviv ugotovi skrite pomene ali namene. Testiranje predpostavke mu lahko pomaga premakniti perspektivo in pogledati na izziv v novi luči. 

IZOGIBAJTE SE VZORCEM MIŠLJENJA

Poskusite to vajo: Prekrižajte vaše roke tako, kot običajno. Zapomnite si, katera roka je zgoraj. Na primer, leva roka je pod desno roko. Zdaj pa hitro obrne ta položaj (sedaj bi morala desna roka ležati pod levo roko). Verjetno boste opazili, da je drugi položaj težj. To ni čutiti “naravno”. Tu je še ena podobna vaja: Prepletite prste na način, ki je najbolj udoben za vas. Vaš desni ali levi kazalec mora biti na vrhu. Premaknite prste tako, da bo vaš nasprotni prst na vrhu. Ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled! Vsi imamo določene vzorce obnašanja in mišljenja, ki ovirajo našo ustvarjalno mišljenje.

Kar ste doživeli pri prejšnjih dveh vajah je vedenje vezano na navade. Vsi imamo udoben, varen način kako počnemo stvari in s tem ni nič narobe. Nekaj varnosti ne škodi. Problem se pojavi, ko posameznik poskuša zamenjati “smer” oziroma spremeniti način svojega delovanja.  Sama misel, da mora nekaj početi drugače, kot je navajen, je lahko zastrašujoča. Kljub temu kreativno mišljenje pogosto zahteva, da počne prav to.

USTVARJATE NOVE PERSPEKTIVE

Veliko dejavnosti kaže, kako težko je narediti nekaj drugače. Posameznik je postal tako navajen, da počne stvari na določen način, da lahko izgubi sposobnost, da bi prekinil s takim delovanjem. Kaj lahko stori? Najpomembnejše je, da poveča ozaveščenost o tem, kako je lahko vsakdo žrtev ponavljajočih se vzorcev razmišljanja. Šele, ko posameznik to ozavesti, se lahko zave, da je ujet v rutino. Pri tem mu lahko pomagajo določene vaje. Za to, da posameznik lahko izdela nekaj novega, mora biti sposoben videti nekaj novega. Kar vidi, je lahko element ali izziva, ki ga je prej spregledal. Rešitev je lahko združitev dveh nepovezanih elementov ali ideje.

Vaja: Poskusite čim bolj natančno naristati sprednjo stran vaše ure, ne da bi jo pogledali. Sliši se enostavno, vendar ni. 

ZMANJŠAJTE NEGATIVNO RAZMIŠLJANJE

Razen, če je res izjemna oseba, je vsak posameznik naravni kritik. Od zgodnjega otroštva se učimo analizirati in kritizirati vse kar je novega. Odraslim posameznikom je posatala kritika njihova druga narava. V tem smo strokovnjaki. 

Preizkusimo: Kakšna je vaša tipična reakcija, ko nekdo predlaga novo idejo? Ali običajno rečete nekaj podobnega kot: “To je fantastično,” “To je dobra ideja,” ali “To je res zanimivo”? Verjetno ne. Čeprav obstaja nekaj izjem, je večina od nas programiranih z avtomatskim odgovorom “ne”. Z usposabljanjem in učenjem v šoli in doma smo se naučili, da najprej kritiziramo in mislimo kasneje. Naučili smo se, da je bolje, da zavrnemo nekaj na novego odkritega, kot da preučimo potencialno vrednost nove rešitve. 

Vaja:  K vaji povabite prijatelje (sodelavce, partnerja). Vzemite si pet minut in zapišite vsak negativen odgovor, ki si ga lahko zamislite na neko novo idejo. Ko končate, primerjati svoj seznam s seznamom ostalih. Obstaja velika možnost, da bo na vaših seznamih veliko podobnosti, če ne celo neposredno podvajanje zapisov. Kaj bi se zgodilo, če bi poskusili narediti seznam pozitivnih odzivov? Vzemite si pet minut in zapišite vsak pozitiven odziv, ki si ga lahko zamislite, da novo idejo. Najverjetneje bo ta drugi seznam krajši od prvega, zapisi pa ne bodo tako podobni.

Veliko težje je razmišljati o pozitivnih odgovorih. Za to, da se izvijete iz primeža negativnih misli, poskusite razviti bolj uravnotežen odziv na nove ideje.

BODITE PREUDARNI PRI TVEGANJU

Posameznik ne more biti kreativni mislec, ne da bi doživel neuspeh. Nihče ni zares uspel, ne da bi imel za sabo neuspeh. Kreativno mišljenje vključuje določeno količino prevzemanja tveganj. Mnogi ljudje se bojijo tveganja, saj tveganje lahko vodi do neuspeha. 

Vsa tveganja niso enake. Nekatera tveganja so bolj resna kot druga. Na primer morebitno tveganje v fazi nastajanja idej je veliko manj resno, kot tveganj v fazi izvajanja. Vsakič, ko na glas izpostavimo novo idejo – tvegamo (na primer, da se bodo naši ideji smejali). Ker nenehno potrebujemo nove ideje, moramo nenehno sprejemati tudi s tem povezana tveganja. Uvajanje izdelka, procesa ali storitve, ki kasneje ne uspe, bo stalo organizacijo veliko več, kot katera koli zadrega nekoga z neumno idejo.  Izgubiti prevelik tržni delež ali kupce lahko kaj hitro konča igro.