V četrtek, 28.02.2016, sva z dekanom Prof. dr. Srečkom Devjakom imela zelo zanimiv in konstruktiven pogovor z gospo, ki se že več kot 20 let aktivno ukvarja s problematiko iskanja ustreznih kadrov. Ker je vmesni člen med delodajalci in delojemalci, ima vpogled v obe zainteresirani strani. Na eni strani so delodajalci s svojimi željami in zahtevami, na drugi pa iskalci zaposlitve s svojimi kompetencami in željo, da dobijo zaposlitev, v kateri bodo lahko pokazali ves svoj potencial.
Pogovor je razkril kar nekaj težav, ki se pojavljajo in so vzrok, da kljub dejstvu, da je bilo novembra 2015 na ZRZS registriranih 107.412 brezposelnih oseb, potrebe v drugi polovici leta 2015 pa so bile po več kot 18.300 delavcih, delodajalci niso našli ustreznih kadrov:
- Delodajalci pogosto sami ne vedo kaj želijo.
- Delodajalci želijo delavca z delovnimi izkušnjami, torej delavca, ki bo zasedel delovno mesto in še v isti sekundi pričel z delom (ki ga bo odlično opravljal). V pogovoru smo ugotovili, da takih delavcev na trgu ni. Tudi če so bili v preteklosti zaposleni na enakem delovnem mestu, je organizacijska kultura in klima v novem podjetju drugačna, kar se kaže v malenkstih, ki pomembno vplivajo na opravljanje dela. Torej bo novi delavec potreboval nekaj časa, da spozna organizacijsko kulturo in klimo (“pri nas pa to počnemo tako”), preden se bo lahko aktivno vključil v delovni proces.
- Delodajalci želijo od kandidatov vrednote in kompetence, ki niso izoblikovane v toku formalnega izobraževanja, a so izredno pomembne pri uspešnem delu (poštenost, lojalnost, sprejemanje drugačnosti, sposobnost hitrega prilagajanja, dobro upravljanje s časom, učljivost, natančnost, inovativnost, kreativnost, tolerantnost, odgovornost, fleksibilnost, komunikativnost in še bi lahko naštevali). Tu se kaže popolen razpad vrednot naše družbe, zato bi morali ponovno postaviti neke temelje moralnih in etičnih vrednot delovanja.
- Delodajalci ne omogočajo mentorstva ali pripravništva, saj velja prepričanje: “Vanj bom vlagal čas in denar, ko ga bom vse naučil, pa mi bo zbežal h konkurenci.” Morda bi bilo smiselno ponovno premisliti o uvedbi plačanega metorstva in pripravništvu, saj smo ugotovili, da mora novega zaposlenega vseeno nekdo uvesti v delo (običajno je to nekdo, ki delo odlično obvlada in ima že sam veliko delovnih nalog, nato pa mora prevzeti še breme mentorstva). Prav tako bi z uvedbo pripravištva lahko svoje bodoče zaposlene “vzgojili” po naših potrebah. Kar nekaj primerov delodajalcev smo našli, kjer kandidati ne razmišljajo o odhodu ali se celo odločajo za določeno smer izobraževanja ravno zato, ker želijo dobiti zaposlitev v določenem podjetju.
- Iskalci zaposlitve pogosto ne preberejo natančno razpisa za delovno mesto in pošljejo prošnje na vse razpise, tudi tiste, kjer ne zadostujejo formalim pogojem (najpogosteje jim manjkajo ravno ustrezne delovne izkušnje, kar pa jih izloči že v prvem krogu pregledovanja prošenj).
Pogovor je razkril kar nekaj sistemskih anomalij (razpad moralnih in etičnih vrednot družbe) in hkrati visokih (morda celo nerealnih) pričakovanj s strani delodajalcev, kar pred izobraževalne institucije prinaša nove izzive. S temi izzivi pa se na MLC že aktivno ukvarjamo:
- Povezujemo se s podjetji in našim študentom omogočamo prakso.
- Veliko praktičnega znanja prispevajo študenti, ki so že zaposleni ali imajo svoja podjetja. Ker so naše skupine študentov sestavljene iz zelo različnih posameznikov in posameznic, ki v toku predavanj aktivno sodelujejo tako s predavatelji, kot med seboj, se znanja prenašajo zelo spontano, brez prisile.
- Na vsakoletnih ekskurzijah se študenti srečajo z uspešnimi podjetniki tako doma, kot v tujini. Mreženje in povezovanje je ena prednostnih nalog MLC, ravno ekskurzije pa ponujajo študentom in podjetnikom možnost, da se medsebojno spoznajo ali celo pričnejo s poslovnim sodelovanjem.
- Ker so razpisi za delovna mesta pogosto nejasni in kandidati, ki se nanje prijavljajo težko razberejo ali ustrezajo razpisnim pogojem, jim na MLC ponujamo nabor novih znanj, s katerimi so kos tudi tako pomembnem izzivu kot je priprava uspešnega CV.
- Poleg strokovnih znanj s področja management in prava, študenti MLC pri predmetu Profesionalni razvoj pridobivajo tako imenovana “mehka” znanja, ki zajemajo znanja s katerimi se v procesu aktivnega učenja (learning by doing):
- naučijo prepoznati svoje prednosti in šibke točke, kar jim bo olajšalo izbiro ustrezne zaposlitve ali vključevanje v organizacijo,
- naučijo učinkovito predstaviti, saj je dober nastop lahko tisto, kar bo diplomantu fakultete MLC Ljubljana pomagalo prepričati potencialnega delodajalca, da je lahko ravno on/ona dodana vrednost neke organizacije,
- naučijo prepoznati potencialnega delodajalca oziroma priložnost, ki se jim ponuja,
- naučijo uspešnega sodelovanja v timu,
- naučijo kreativnega reševanja izzivov in
- pridobijo številne kompetence kot so: sposobnost samostojnega pridobivanja znanja, sposobnost hitrega osvajanja znanja, sposobnost jasnega izražanja, sposobnost predstavljanja izdelkov, idej ali poročil drugim, sposobnost samorefleksije, sposobnost delovanja na podlagi etičnih načel, sposobnost učinkovitega pogajanja, sposobnost obvladovanja in reševanja konfliktov, sposobnost iskanja novih idej in rešitev, zmožnost sodelovanja v interdisciplinarnem timu, sposobnost dela z ljudmi iz drugih kulturnih okolij, sposobnost nastopanja v javnosti, sposobnost uspešnega dela pod stresom in sposobnost učinkovite uporabe časa.
Biti student/študentka MLC Ljubljana pomeni veliko več kot le biti študent. Z vpisom na MLC postneš član/ica tima, ki ti bo pomagal pri vsakem koraku tvojega strokovnega in profesionalnega razvoja, ki bo z veseljem sodeloval s tabo in spremljal tvoj napredek in poslovne dosežke tudi po končamen študiju.
