petek, 29. julij 2016

KREATIVNOST IN PROFESIONALNI RAZVOJ

V moderni družbi imajo znanja in spretnosti kratkotrajno “življenje” (obdobje, v katerem bo več kot 50 % vsega, kar posameznik zna in je sposoben narediti, napačno ali nepomembno). Znanje in spretnosti, potrebni za prihodnost, morda še sploh niso znani v obdobju posameznikovega izobraževanja. Zato se tudi izobraževalne institucije ne morejo omejiti le na “predajo” določenega nabora vsebin in tehnik, temveč morajo promovirati sposobnosti in spretnosti, kot so sposobnost prilagajanja že znanega novim situacijam ali sposobnost novih načinov soočanja s problemom kot tudi osebnostne sposobnosti, kot so fleksibilnost, odprtost, zanimanje za nove stvari, pogum za soočanje z neznanim. Take lastnosti bodo posamezniku omogočile zadržati delovno mesto. Življenjske spretnosti - sposobnost preživeti v hitro spreminjajočem se svetu - mu bodo pomagale, ko se bo soočal z negotovostjo ali ko se bo primoran prilagajati. Toda kako to doseči v predavalnici, v kateri se srečujemo z raznoliko populacijo? Ali je kreativno poučevanje in poučevanje kreativnosti tisto, ki bo študente pripravilo na zahtevne vloge, ki ga čakajo v poslovnem in zasebnem življenju?

Zastavljene hipoteze:

  1. Študenti pričakujejo klasičen stil predavanj.
  2. Uporaba kreativnega poučevanja študenta postavi v aktivno vlogo.
  3. Študenti želijo biti aktivni udeleženci izobraževalnega procesa.
  4. Študenti so pripravljeni nase prevzeti odgovornost za količino znanja, ki ga bodo pridobili v toku izobraževalnega procesa.

Pri delu z učenci  (na vseh nivojih poučevanja), se moramo zavedati, da je pred pedagoge postavljena množica zelo različnih posameznikov (razlike se kažejo že glede na spol, pripadnost, kulturno ozadje, starost; prisotna pa je tudi različnost v intelektualnih sposobnostih, osebnosti, učnih stilih). 

Vse večja raznolikost učne populacije, ter vse višja pričakovanja do pedagogov, le te silijo v nove načine poučevanja. Tisti, ki se slepo oklepajo svojega, pred veliko leti, naučenega stila poučevanja, se soočajo s težavami in so vse bolj nezadovoljni z učenci, saj njihov način poučevanja ne daje želenih rezultatov.

Realno ne moremo pričakovati, da bo lahko vsak član fakultete razvil vse stile poučevanja in tako zajel vse individualne učne stile učencev. Zato bi morale fakultete težiti k omogočanju različnih učnih izkušenj, v katere so lahko zajeti različni učni stili. 

Vsak učitelj bi moral raziskati različne učne stile, različne stile poučevanja in nato natančno opredeliti aktivnosti, ki se bodo odvijale v učilnici, z namenom, da znanje pridobi čimveč učencev. Na žalost pa velik del našega izobraževalnega sistema še vedno predstavlja zapleteno igro: Ugani, kaj misli učitelj? Ko to igro usvojimo, smo v svoj vrednostni sistem zapisali prepričanje, da so najboljše ideje tiste, ki se porodijo v glavi nekoga drugega.

Glede na dejstvo, da organizacije zahtevajo posameznike, ki so sposobni uspešno delati v multidisciplinarnih timih, ter so sposobni integrirati različne koncepte nastale znotraj posamezne discipline, bi morale fakultete poučevati preko raznovrstnostnih učnih stilov, z namenom, da spodbudijo inovativnost.

Neizbežno je dejstvo, da učenci v učilnice prinašajo veliko raznolikost učnih stilov. Težava ni v neujemanju stilov učitelj/učenec, temveč v neuspešnem zavedanju obstoja teh razlik in posledično neustreznem ravnanju. 

Kaj lahko naredijo izobraževalne ustanove? Najprej morajo narediti samorefleksijo glede svojih pedagoških ciljev in prednosti poučevanja. Zavedanje, da ne učni, ne stili poučevanja niso nekaj kar se ne more spremeniti, lahko bistveno vpliva na rezultate. 

POUČEVANJE KREATIVNOSTI

Poučevanje kreativnosti zahteva ustvarjanje skupnosti, v kateri je postavitev dobrega vprašanja prav tako pomembno kot odgovor na to vprašanje. Izgradnja take klime mora biti strukturirana okoli kreativnega procesa, ki bo učencem zagotovil tako ustrezno vsebino kot procese, s katerimi bodo lahko raziskovali in komunicirali med različnimi učnimi disciplinami, se naučili splošnih tehnik, ki omogočajo kreativno mišljenje, in bo v razredu vzpostavila vzdušje, ki bo podpiralo kreativnost (Starko, 2005, str. 33-42).

Kreativno poučevanje ne pomeni isto kot učenje in razvijanje kreativnosti. Učenje kreativnosti je osredotočeno na učenca. Naloga učitelja je, da učencu da znanje, ga opremi s spretnostmi in mu omogoči ustrezno (spodbudno) okolje, v katerem bo vzcvetela njegova kreativnost.

  • Kreativen učitelj uporablja domiselne pristope k učenju z namenom, da bi poučevanje naredil čim bolj zanimivo, vznemirljivo, a hkrati učinkovito, zato da bo vanj čim bolj pritegil učence. 
  • Poučevanje kreativnosti pomeni uporabo takih oblik poučevanja, ki bodo učencem omogočile razvoj kreativnega mišljenja in obnašanja. Učitelj mora učence opremiti z znanjem, s spretnostmi in z okoljem, ki bo spodbudno za razvoj učenčeve kreativnosti. Učne aktivnosti, ki spodbujajo kreativnost, postavljajo učence v vlogo reševalca problemov in komunikatorja (in ne le pasivnega prejemnika informacij).

Cropley (2011, str. 48-52) ugotavlja, da se v teoriji učitelji popolnoma strinjajo, da bi kreativnost morala biti v učilnicah spodujana – raziskava Johna Feldhusena je pokazala, da je tako odgovorilo kar 96 % učiteljev. Vendar je praksa pokazala drugačne podatke. V realnem svetu veliko učiteljev ne mara učenčevih karakteristik, ki so povezane s kreativnostjo in pogosto kažejo nasprotovanje ali neodobravanje najbolj kreativnim učencem. Učitelji pogosto negodujejo nad lastnostmi, kot so drznost, želja po novem ali originalnost ali pa jih celo prepovedo. Raje imajo lastnosti, kot so točnost, ubogljivost in dovzetnost za ideje drugih ljudi (učitelja). Zapomnitev in natačna reprodukcija sta veliko bolj zaželena kot razmišljanje s svojo glavo ali samostojno sprejemanje odločitev. 

RAZISKAVA NA PRIMERU PREDAVANJ PROFESIONALNI RAZVOJ

Profesionalni razvoj je predmet pri katerem se študenti v procesu aktivnega učenja naučijo:
  • Prepoznati svoje prednosti in šibke točke, kar jim bo olajšalo izbiro ustrezne zaposlitve ali vključevanje v organizacijo.
  • Učinkovito predstaviti, saj je dober nastop lahko tisto, kar bo diplomantu fakultete MLC Ljubljana pomagalo prepričati potencialnega delodajalca, da je lahko ravno on/ona dodana vrednost neke organizacije.
  • Prepoznati potencialnega delodajalca oziroma priložnost, ki se mu ponuja.
  • Uspešno sodelovati v timu.
Prepričana sem, da učenci obdržijo več informacij tako, da nekaj naredijo. Zato so predavanja Profesionalni razvoj oblikovana tako, da so študenti aktivni udeleženci pedagoškega procesa. Poudarek je na procesu aktivnega učenja. Pri predavanjih sem se odločila za vpeljavo kreativnega poučevanja, zato uporabljam različne učne pripomočke (balone, karte, listke z vlogami, zamaške za ušesa, žoge, preveze za oči) in tehnike (sodelovanje v debati, pogovor, simulacijo realne izkušnje, ogled videoposnetkov, praktične delavnice, ogled predstavitev, nastopanje pred drugimi). Vsako predavanje zaključim z evalvacijo. Povratne informacije mi omogočajo izboljšati naslednja predavanja. 
Po zaključku predavanj študenti rešijo anonimno anketo, s katero ugotavljam ali je tak način poučevanja smiselen.

UGOTOVITVE RAZISKAVE

V letošnji raziskavi je sodelovalo 36 študentov in študentk MLC Ljubljana, med katerimi je bilo 72,2% starejših od 25 let in 27,8% mlajših od 25 let. 72,2% anketirancev ima do 10 let delovnih izkušenj, 11% je brez delovnih izkušenj, 6% pa ima več kot 10 let delovnih izkušenj. 89% anketirancev ob študiju dela, 11% anketirancev je le študentov

Prva ovira v procesu poučevanja so bila pričakovanja študentov vezana na predhodnje učne izkušnje – kot študenti, dijaki, učenci, so bili pasivni udeleženci frontalno izvedenih predavanj. Drugačna postavitev sedežev v predavalnici (v polkrog ali krog) in dejstvo, da ni bilo miz, je udeležence postavilo v drugačno vlogo. Nekateri so ob vstopu v predavalnico vprašali: “Kaj bomo pa danes počeli?” in “A danes ni predavanj?” Ko smo se kasneje pogovarjali o pričakovanjih, so občutke ob vstopu v predavalnico ubesedili še nekateri: “Takoj sem vedel, da bo tole pa malo drugače kot ponavadi.”  “Kar nekako nisem vedela kaj naj pričakujem!” Povedali so, da predavanj v taki obliki še niso imeli. 

V anonimni naketi je 83,2% anketirancev odgovorilo, da so pričakovali frontalen način predavanj (klasičen način), kje so le prejemniki informacij; le 16,8% anketirancev je odgovorilo, da so pričakovali, da bodo aktivno udeleženi. 

Glede na komentarje in pogovor, ter odgovore anonimne ankete, lahko zaključim, da je prva hipoteza - študenti pričakujejo klasičen stil predavanj – potrjena.

V predavanja sem uvedla kreativne tehnike (Bodystorming, Fishbowl, Idea market, Mission impossible, Potovanje z vlakom, Čebula identitete, 7 predmetov, zemljevid empatije, Pecha Kucha, Risk aversion, Pravičnost in nagrajevanje, Družba v katero bi se rodil, Žoganje, Stol na moji levi je prazen), igro, gibanje, ogled zanimivih posnetkov, kar se je izkazalo kot dobro orodje tako za pridobitev pozornosti študentov, kot njihovega aktivnega sodelovanja. Študenti so bili ves čas aktivni. 

Po mnenju anketirancev je tak način predavanj za udeležence – študente - težji. Tako je odgovorilo kar 86,2%. Na vprašanje zakaj se jim to zdi težje so zapisali:
  • Ker moraš ves čas sledit predavanjem.
  • Ker moraš aktivno sodelovat – pri klasičnih predavanjih ti misli odplavajo stran, tu pa moraš biti ves čas zbran.
  • Ker se ne moreš skrit v množici ali za delom drugih.
  • Ker moraš imeti o določeni temi mnenje.
  • Ker moraš to mnenje povedat pred drugimi (se izpostaviš; tvegaš neodobravanje ali posmeh).
  • Ker se moraš predpripraviti na predavanja (pogledat priporočeno literature ali posnetke).
  • Ker moraš razmišljat.
  • Ker moraš sodelovati tudi s tistimi, ki jih ne poznaš.
  • Ker moraš sodelovat tudi s tistimi, ki ti niso všeč.

13,8% anketrirancev meni, da je taka oblika lažja, saj:
  • Se učiš preko primerov.
  • Aktivno sodeluješ.
  • Nič ni narobe.
  • Lažja, ko se enkrat vključiš not.
  • Spoznaš druge.
  • Slišiš kaj o neki temi mislijo drugi.


Evalvacja je pokazala, da so študenti začutili, da jim tak način predavanj omogoča: 
  • Sodelovanje.
  • Razmišljanje.
  • Izražanje svojega mnenja.
  • Diskusijo.
  • Timsko sodelovanje.
  • Učenje skozi igro.

Sedenje v krogu in gibanje po prostoru je omogočilo: 
  • Raznolikost.
  • Sodelovanje s profesorjem.
  • Medsebojno sodelovanje.
  • Pridobivanje novih veščin.
  • Širjenje obzorij z novimi znanji.

Po mnenju 94,4% anketirancev je taka oblika predavanj težja tudi za predavatelja saj:
  • Mora vodit predavanja v skladu s procesom.
  • Se mora veliko bolj potrudit glede priprav na posamezna predavanja. 
  • Se mora bolj pripravit v smislu kako motivirat poslušalce.
  • Mora bit pripravljen na vse.
  • Mora imet veliko znanja tudi z drugih področij.
  • Mora znat vodit ljudi.
  • Mora znat uskladit posameznike med sabo.
  • Mora preprečiti morebitne spore (kreganje med posamezniki).
  • Je težje upravljat s časom in razdelit pozornost na vse.


Med mlajšimi in starejšimi študenti je prišlo do prenosa znaj in izkušenj, odpravili smo stereotipe in predsodke o pripadnikih posameznih generacij. Študenti so bili med predavanji zelo aktivni. Tudi drugo hipotezo - Uporaba kreativnega poučevanja študenta postavi v aktivno vlogo – lahko potrdim, saj so v učnem procesu bili ves čas aktivni, ter so ga bili sposobni evalvirati. Med predavanji je nastalo veliko zanimivih izdelkov in idej.

Nekaj mlajših študentov je med predavanji imelo potrebo po dodatnih, natančnih navodilih: “Kaj točno želite, da naredimo? Kako ste to mislili?”. Prav tako je nekaterim težavo predstavljal asertivni način komunikacije: “Zakaj vedno rečete, da se je naš način razmišljanja v redu?” Največjo težavo jim je predstavljala naloga v kateri so morali razmišljati o sebi in nato to povedati drugim. Na vprašanje: “Kako bi se predstavili na razgovoru za zaposlitev?” je bil odgovor “Ali sem lahko jaz raje v vlogi delodajalca?”. Iskali so različne izgovore, da bi se določenim nalogam izognili. Starejši študenti niso imeli težav, saj imajo več znanja in izkušenj, njihova motivacija je drugačna, večinoma vedo, kaj želijo (zakaj študirajo na MLC). Starost udeležencev in njihove življenske in delovne izkušnje so jim omogočile sodelovanje na predavanjih, vendar so v evalvaciji ugotovili, da bi bilo smiselno predhodno vsaj preleteti določeno snov, ki smo jo obravnavali pri predavanjih.  Kljub izjavi, da so po predavanjih utrujeni, so se večinoma udeležili vseh predavanj. Tretjo hipotezo: Študenti želijo biti aktivni udeleženci izobraževalnega procesa lahko potrdim le delno, saj menim, da so pokazali interes po novi obliki dela, vendar se je težava pokazala pri delu doma. Kljub navedeni priporočeni literature, internetnim povezavam na posnetke in članke, je 72,5% anketirancev odgovorilo, da niso prebrali priporočenega gradiva, 11% je pogledalo povezave na internetno gradivo, 11% je pogledalo priporočene posnetke in le 5,5% anketirancev je pregledalo in bralo priporočeno gradivo. Glede na podatke lahko četrto hipotezo: Študenti so pripravljeni nase prevzeti odgovornost za količino znanja, ki ga bodo pridobili v toku izobraževalnega procesa, ovržem.



ZAKLJUČEK

Študenti so pričakovali klasična predavanja, vendar se je kreativno poučevanje izkazalo za odlično podlago procesu aktivnega učenja. Udeleženci so bili pri delu v predavalnici zelo aktivni. Sodelovanje v debati, pogovor, simulacija realne izkušnje, ogled videoposnetkov, praktične delavnice, ogled predstavitev, nastopanje pred drugimi predvsem pa igra, je dobro potekalo. Študenti MLC bodo zasedali managerska delovna mesta kjer se bodo soočali z vsakodnevnimi problem, kjer bodo potrebovali tudi sposobnost samorefleksije in sposobnost kritičnega mišljenja. Vse kompetence pridobljene v procesu aktivnega učenja jim bodo omogočile, da bodo pri svojem delu uspešni.







petek, 22. julij 2016

ANALIZA DEJAVNIKOV KREATIVNOSTI PRI OBLIKOVANJU ŠTUDIJA PROFESIONALNO ZRELIH ŠTUDENTOV - THE ANALYSIS OF THE CREATIVE FACTORS IN THE FORMATION OF THE STUDY OF THE PROFESSIONALLY MATURE STUDENTS

POVZETEK

Prispevek, pripravljen za konferenco v Atenah, prikazuje rezultate raziskave o razvitosti kompetenc kreativnosti izvedene na študentih MLC Ljubljana. Študenti študijskega programa Management in pravo so v pretežni meri iz podjetniškega okolja. Zato je treba program njihovega profesionalnega razvoja prilahoditi potrebam njihovega delovnega okolja. Raziskava temelji na Epsteinovi teoriji generativnosti in njegovi opredelitvi štirih ključnih kompetenc kreativnosti: “ohranjevalec”, “spreminjevalec”, “iskalec” in “širitelj”. Kreativnost je ena pomembnih kompetenc sodobnih managerjev, zato smo z raziskavo želeli ugotaviti ali imajo študenti MLC Ljubljana zadostno razvite kompetence kreativnosti, ki bi jih lahko postavile v vlogo reševalca problemov in komunikatorja in ne več le pasivnega prejemnika informacij. V ta namen smo izvedli spletno anketo po Epsteinovem modelu kreativnosti. Raziskava izvedena na študentih je pokazala, da dajejo rezultati uporabne osnove za oblikovannje učnih načrtov profesionalnega razvoja za študente, ki so poklicno profilirani in imajo opazen manjko določenih kompetenc kreativnosti. Z namenom razvijajnja študija na področjih profesionalnega razvoja študentov, so rezultati uporabni za oblikovanje študijskih skupin na programu management in poslovnega prava. Prispevek predstavlja način aplikacije Epsteinovega modela kreativno pri študiju management in prava.

KOMPETENCE KREATIVNOSTI

Epstein je v svoji teoriji generativnosti (Generativity theory) opredelil 4 ključne kompetence kreativnosti, ki so po njegovem mnenju posameznikove lastnosti in spretnosti, ki jih je osvojil in s katerimi izraža svojo kreativnost. Posameznik je lahko: 


  • Ohranjevalec novih idej (CAPTURING): ideje, ki se mu porodijo zajame in ohrani v čimbolj izvirni obliki. Posamezniki, ki so označeni kot “kreativneži” imajo izjemno sposobnost zajemanja idej (Umetniki s seboj nosijo skicirke, pisatelji beležnice ali snemalne naprave, izumitelji skicirajo na papirnate serviete ali si ideje celo zapišejo na rokave ali kožo, če nimajo ustreznega materiala na razpolago; pripomočke imajo običajno na dosegu rok dan in noč.).
  • Iskalec izzivov (CHALLENGING): tak posameznik se običajno namerno sooča z izzivi in težkimi nalogami, pri reševanju katerih potrebuje visok nivo sposobnosti in znanja. Nove ideje se pojavljajo, ko med seboj tekmujejo različni načini vedenja. Najbolj enostaven način, da posameznik najde novo rešitev, ko trenutno vedenje ne deluje je, da prikliče neko staro vedenje, ki gaje uporabil v neki drugi situaciji. Eden od pomembnejših sredstev za povečanje kreativnosti je posameznikova pripravljenost, da se nauči soočiti z neuspehom (in se neuspeha ne boji).


  • Širitelj spretnosti in znanja (BROADENING): posameznik išče usposabljanje, izkušnje in novo znanje izven svojega strokovnega področja. Večji kot je njegov repertoar vedenj in znanj, bolj zanimive in presenetljive so povezave, ki jih je zmožen proizvesti (bolj nenavadne in uspešne so lahko rešitve nekega problema).
  • Spreminjevalec fizičnega in socialnega okolja (SURROUNDING): posameznik redno spreminja svoje fizično in socialno okolje, ki mu daje različne in nenavadne dražljaje. Statičnost je smrt kreativnega procesa.

V raziskavi je sodelovalo 36 študentov in študentk, med katerimi je bilo 71% starejših od 25 let in 29% mlajših od 25 let. Kar 92% anketirancev ima 5 in več let delovnih izkušenj, le 8% je brez delovnih izkušenj. 66% anketirancev ob študiju dela, 34% anketirancev je le študentov.

MLC Ljubljana na študente gleda kot na enkovredne partnerje izobraževalnega procesa, kar v praksi pomeni, da študenti študijske obveznosti prilagajajo svojim potrebam in času, delo poteka v manjših skupinah, kar pedagogom omogoča individualni pristop do študentov in posledično vpliva na kvaliteto podajanja učne snovi. 


Raziskava je pokazala, da način dela na MLC Ljubljana omogoča dobro poznavanje kompetenc študentov, saj smo obe zastavljeni hipotezi potrdili. Študenti udeleženi v raziskavi imajo najbolje razviti kompetenci kreativnosti “ohranjevalec” – le teh je 39%, in “spreminjevalec” 29%, slabše pa sta razviti kompetenci kreativnosti “iskalec”, ki je dobila 20% in “širitelj”, ki je z 12% tudi najslabše razvita kompetenca kreativnosti. 



Največ anketirancev (39%) ideje, ki se porodijo zajema in ohranja v čimbolj izvirni obliki. Če želi iznajti ali odkriti nekaj novega, posameznik potrebuje domišljijo, ki je za kreativnost zelo pomembna. Zato, da ideje optimizira, ima na voljo veliko tehnik, s tem njegova kreativnost narašča. Seeligova (2012, str.9) opozarja, da se ta orodja redko kažejo v neki formalizirani obliki. Cilj MLC Ljubljana je omogočiti študentom pridobivanje ustreznih znanj in orodij, s katerimi bodo lahko ideje, ki se jim porodijo uspešno prenesli v prakso.


Iz ankete je razvidno, da anketiranci radi spreminjajo svoje fizično in socialno okolje, ki jim daje različne in nenavadne dražljaje (takih je 29% anketirancev), vendar moramo posameznike naučiti kako te spodbude in dražljaje uporabiti v praksi. Okolje predstavlja naš življenski prostor, ki ga sestavljajo ljudje, fizični prostor in omejitve. Vsak prostor pripoveduje neko zgodbo – predstavlja oder, na katerem se odigra naše življenje – hkrati pa nam pogojuje tudi vloge, ki jih igramo. Ljudje se obnašamo tako, kot nam narekuje okolje. Od trenutka, ko se rodimo reagiramo na okolje, ki nas obkroža. Ko vstopimo v določen prostor, vemo kaj se od nas pričakuje. Kako posameznik dojema fizično okolje in kateremu prostoru daje prednost, ko gre za reševanje problemov, je zelo osebna stvar - kot mesto navdiha je pogosto navedena kopalnica verjetno zato, ker je to prostor v katerem so posamezniki sproščeni in niso osredotočeni na problem. Večina ljudi potrebuje drugačno stanje duha če gre za ustvarjalno mišljenje, kot v primeru analitičnega dela. Analitično mišljenje zahteva osredotočenost na podrobnosti problema, medtem ko kreativno mišljenje zahteva večjo sproščenost. Spodbude iz okolja lahko vplivajo na to, katere mentalne sposobnosti bo posameznik v določenem trnutku uporabil. Kreativni prostor ne bo rešil problema nekreativnega mišljenja, bo pa v pomoč pri osredotočanju in stimuliranju posameznikovega uma. Z namenom, da bi resnično spodbudili kreativnost, je najpomembnejši faktor dejstvo, da organizacija ceni kreativnost. Ko je kreativnost priznana s strani vodstva in razširjena v organizaiji na vseh nivojih, lahko v organizaciji vzpostavimo kreativno kulturo. V posamezniku bo lahko vzpodbudila notranjo motiviranost in zunanjo motiviranost (motiviranost izhajajočo iz spodbudnega okolja). Ta način motivacije organizacije dosežejo skozi fleksibilno organizacijsko kulturo, ki jo posamezniki vidijo kot pripadnost in čutijo podporo in je hkrati kombinirana z atraktivnim in stimulativnim okoljem, nagradami in priznanji. Ker bodo diplomanti MLC Ljubljana managerji in bodo lahko vplivali na vzpostavitev kreativne kulture, je pomembno, da jih opremimo z znanjem, kako to doseči. Promoviranje kreativnosti v organizaciji običajno pomeni rušenje zidov, pa naj bodo le ti mentalni, fizični, operativni ali politični.


Iskalcev izzivov je 20% anketriancev. Vsi smo “lačni” boljših odgovorov. Toda najprej se moramo naučiti postavljati prava vprašanja. Najbolj kreativni, uspešni ljudje so strokovnjaki v postavljanju vprašanj. Umetnost poizvedovanja obvladajo do potankosti, konstantno postavljajoč vprašanja, ki jih nihče drugi ne in najdejo odgovore, ki jih ostali še iščejo (Berger, 2014, str.3). Na MLC Ljubljana želimo, da se število posameznikov, ki bodo sposobni iskati nove izzive, torej postavljati prava vprašanja, poveča. Da bi to dosegli moramo študentom omogočiti stik s kompleksnimi zadevami, z dvoumnostjo, z raznovrstnimi izkušnjami z negotovostjo in z nepopolnostjo. Naša naloga je, da jih izzivamo k odprtosti za novosti, jih opogumljamo, da razmišljajo zase in iščejo nove izzive. Do študentov in njihovih dosežkov moramo izkazovati spoštovanje, saj bomo le tako v njih spodbudil samozavest in visoka pričakovanja. Te naloge vključujejo ne le intelektualne, temveč tudi osebne, motivacijske, čustvene in socialne vidike. Promovirati moramo kreativne navade, saj tako kot katero koli drugo navado, tudi kreativnost lahko podpiramo ali oviramo (Sternberg, 2012, str. 8). Strukturiranje izobraževanja z namenom izobraževati kreativne posameznike vključuje spremembo v videnju vloge tako učencev, kot učiteljev. Učne aktivnosti, pripravljene z namenom vzpodbujati kreativnost pri učencih, le te postavlja v vlogo reševalcev problemov in od njih pričakuje sposobnost komunicirati svoje odgovore na ustrezen način. Učitelji pa se morajo preleviti iz “vrelca modrosti” v “postavljalca problemov”, “iskalca problemov”, občinstvo, včasih celo javnost. Če od študentov pričakujemo, da bodo sposobni reševati probleme, je naloga pedagogov veliko več, kot le to, da nanje prenašamo svoje znanje in spretnosti. Prednje moramo postavljati izzive, katere bomo s skupnimi močmi ustrezno rešili. Poučevanje kreativnosti zahteva ustvarjanje skupnosti, v kateri je postavitev dobrega vprašanja prav tako pomembno, kot odgovor na to vprašanje. Izgradnja take klime mora biti strukturirana okoli kreativnega procesa, ki bo študentom zagotovil, tako ustrezno vsebino, kot procese, s katerimi bodo lahko raziskovali in komunicirali med različnimi učnimi disciplinami, se naučili splošnih tehnik, ki omogočajo kreativno mišljenje in bo v razredu vzpostavila vzdušje, ki bo podpiralo kreativnost (Starko, 2005, str. 23-25). Predmet Profesionalni razvoj je predmet, kjer študente ponovno učimo postavljati vprašanja in spodbujamo kreativno reševanje problemov, kar ni enostavna naloga, saj so bili v toku dosedanjega izobraževanja naučeni le odgovarjati na postavljena vprašanja. Razmišljanje, zapomnitev, znanje, raumevanje (kognitivni dejavniki) vodijo v kreativnost le, če je posameznik motiviran, da poišče novo in je pripravljen sprejeti tveganje, da se mu bodo posmehovali, ter je sposobnen nadaljevati pot v neznano (se podati na novo področje, namesto, da ostane v obsegu znanega). Za to so potrebne določene osebnostne lastnosti kot so pogum, odprtost in samozavest. Na te lastnosti lahko pozitivno vplivamo v toku izobraževalnega procesa.


Glede na dejstvo, da je velik odstotek anketirancev zaposlenih (imajo delovne izkušnje) je ugotovitev, da ne iščejo usposabljanja, izkušnj in novega znanja izven svojega strokovnega področja (12% anketirancev) pričakovana. Naš izobraževalni sistem je povečini oblikovan tako, da spodbuja poglabljanje znanja na določenem področju in ne medpodročnih povezav. Trendi iz tujine kažejo na potrebo po medpodročnem povezovanju, kar pri študiju na MLC Ljubljana upoštevamo in ponujamo študentom.


Raziskava je pokazala, da dobro poznamo našo ciljno skupino – študente, saj smo obe hipotezi potrdili. Ugotovili smo, da študenti MLC Ljubljana nimajo zadostno razvitih vseh kompetenc kreativnosti, ki bi jih lahko postavile v vlogo reševalca problemov in komunikatorja in ne več le pasivnega prejemnika informacij, zato jih moramo naučiti fleksibilnosti, da bodo sposobni zavreči stare načine mišljenja in videnja ter začeti delovati na nov način. Pomagati jim moramo premostiti razkorak med ohranjanjem in uporabo idej v praksi. Z namenom, da bodo sposobni poiskati nova usposabljanja, izkušnje in nova znanja izven svojega strokovnega področja ter medpodročnih povezav, moramo pri izvedbi posameznih predmetov promovirati izvirnost, saj bodo študenti le tako sposobni proizvajati nenavadne odgovore in nekonvencionalne asociacije, ter bodo znali reorganizirati znanje ali gledati na zane stvari na nov način. Z medpodročno povezavo bodo študentu zmožni uporabiti različne sposobnosti z namenom ustvariti nekaj kompleksnejšega, kar jim bo omogočilo preživetje v hitro spreminjajočem se svetu. Posebno pozornost moramo nameniti toleriranju dvoumnosti, saj je sposobnost zadržati konfliktne koncepte za potreben čas z namenom razjasnitve nejasnosti ena pomembnejših lastnosti managerjev. 








ZAKAJ?

KO BODO NAŠI ŠTUDENTI POSTAVLJENI PRED IZZIV, S KATERIM SE ŠE NISO SREČALI, BODO ZNALI RAZMIŠLJATI!

petek, 15. julij 2016

PREDSODKI IN STEREOTIPI


Vir: http://blog.dnevnik.hr/eurosmijeh/


PREDSODEK: negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva (SSKJ) 

STEREOTIP: ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec (SSKJ)

PREDPOSTAVKA: mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost (SSKJ)

Predsodki  in stereotipi  so čustveno obarvana, ponavljajoča se in izredno vztrajna stališča do drugih ljudi, za katera nimamo trdnih dokazov in so pogosto le hitre in površne posplošitve (Nemci naj bi bili ošabni in Škoti skopi (stereotip), črnci naj bi bili manj inteligentni kot belci (predsodek)). 

Del profesionalnega razvoja je odpravljanje predsodkov in stereotipov. Pogosto smo sami zase prepričani, da nimamo nikakršnih predsodkov do določenih skupin ljudi, vendar v toku predavanj ugotovimo, da to ne drži. 
  • Moški in ženske - kaj je prav in kaj je primerno za posameznen spol?
  • Stari in mladi - ali imamo dovolj  potrpljenja, da prisluhnemo drug drugemu?
  • "Mesojedi" in vegetarianci...
  • Ateisti in verniki...

Vir: http://katherinepreston.com/tag/stereotype/

ALI UGANETE ČIGAV POGLED NA SVET JE TO?

Vir: http://www.nationalstereotype.com/tag/dutch/



Študenti dobijo navodila, da si predstavljajo naslednji SCENARIJ:

Vstopil si v vlak »Ekspres Doline divjadi«, ki te bo v enem tednu pripeljal iz Lizbone v Moskvo. Potuješ v spalniku, ki ga deliš še s tremi potniki. S katerimi od naslednjih potnikov bi najraje potoval? Na voljo so:

  • Srbski vojak iz Bosne 
  • Debelušni švicarski borzni posrednik 
  • Italijanski disk-jockey, ki ima očitno precej pod palcem 
  • Afričanka, ki prodaja usnjene izdelke 
  • Mlad umetnik, ki je HIV pozitiven 
  • Madžarski Rom, ki so ga pravkar spustili iz zapora 
  • Baskovski nacionalist, ki redno potuje v Rusijo 
  • Nemški rapper z zelo samosvojim življenjskim slogom 
  • Slepi harmonikar iz Avstrije 
  • Ukrajinski študent, ki noče domov 
  • Romunka srednjih let brez vize in z enoletnim otrokom v naročju 
  • Zagrizena in agresivna nizozemska feministka 
  • Rokoborec iz Belfasta, ki gre na nogometno tekmo 
  • Precej pijan švedski obritoglavec
  • Poljska prostitutka iz Berlina 
  • Francoski kmet, ki zna le francosko, s sabo pa nosi košaro smrdljivega sira 
  • Kurdski begunec, ki živi v Nemčiji in se vrača iz Libije


Navodila:
  1. Sam/a izberi tri ljudi, s katerimi bi najraje potoval/a, in tri ljudi, s katerimi nikakor ne bi hotel/a potovati. Na voljo imaš 5 minut. 
  2. Skupini razkrij, koga si izbral. Pogovorite se o razlogih za tvojo odločitev. Skupina ima nato 20 minut, da se soglasno odloči za tri najbolj zaželene in tri najmanj zaželene sopotnike. 

KAKŠEN BI BIL VAŠ ODGOVOR?

Odgovor mojih študentov bi vas presenetil -  največ "težav" so imeli s francoskim kmetom, ki zna le francosko, s sabo pa nosi košaro smrdljivega sira.
Pa ne zaradi francoskega jezika in težav pi sporazumevanju, temveč zaradi SIRA...

Vir: http://recipes.howstuffworks.com/5-stinkiest-cheeses.htm




petek, 8. julij 2016

NEKAJ MALEGA O PISANJU PRISPEVKOV ZA BLOG


Srečo imam, da sem zaposlena na MLC - Fakulteti za Management in Pravo Ljubljana. Zakaj? Ker je dekan Dr. Srečko Devjak človek, ki ga zanima s čim se ukvarjajo njegovi zaposleni. Tako sva se pred dnevi pogovarjala in beseda je nanesla na bloganje in na to, da imam jaz svoj blog. Dekan je želel izvedeti vse možno…

Resnici na ljubo je moj blog nastal kot neke vrste eksperiment kreativnosti. In prvič od kar pišem blog sem se vprašala ali bi k pisanju lahko pristopila bolj “strokovno”. In ker sem pač kar sem, sem analizirala svoj eksperimet in ugotovila: UFFFF KRIZA! 

Ok vsebina… VSEBINA JE NAJPOMEMBNEJŠI ELEMENT BLOGA!


Kakšne so najpogostejše vsebine blogov?
  • Osebni dnevniški zapisi,
  • zadnje novice,
  • novice na določeno temo,
  • informacije o določenih izdelkih ali storitvah: recenzije, nove različice izdelka, novi izdelki,
  • kreativno pisanje (kratke zgodbe ali zgodba v nadaljevanjih),
  • objava slik, video-, avdio- ali grafičnih datotek.

MOJ BLOG? Vsega pomalo, največ o kreativnosti in o mojem predmetu Profesionalni razvoj...

KAKŠEN NAJ BO NAŠ ZAPIS? 


NASVETI STROKOVNJAKOV: 
  • Kratki stavki in kratki odstavki! 
  • Besedilo naj bo pregledno. 
  • Uporabljajte naslove in podnaslove, označevanje in oštevilčevanje, citate, barve, poudarite pomembne besede.

Dolga besedila, brez presledkov, dolgočasna pisava in dolgi stavki, brskalcu že na prvi pogled povedo, da bo treba brati. Branje za večino predstavlja napor in zahteva energijo. Brskači so usmerjeni tako, da miško hitro prestavijo tja, kjer je bolj pritegnjena njihova pozornost. 

Povprečni obiskovalec ima omejen čas za branje in v tem času bo prebral – beri preletel – cca. 20 do 28% vsebine. Povprečni obisk strani traja nekaj manj kot minuto.

Vir: http://www.slideshare.net/BrianChappell/


Zato je PRVI VTIS ZELO POMEMBEN!

PRVI ODSTAVEK naj pove kaj bo bralec dobil v nadaljevanju. Idealno število znakov je nekje med 60 in 70.

DOLŽINA ZAPISA NA BLOGU 


Strokovnjaki (blogerji) niso dosegli nekega konsenza glede idealne dolžine zapisov. Večinoma pa velja, da je odvisno od tega kaj želimo z blogom doseči:

  • Če želimo veliko komentarjev – torej razpravo o zapisu, potem je priporočljiva dolžina zapisa med 75 in 300 besedami. Ideja je ujeti pozornost ljudi, tako da pridemo direktno do bistva. To lahko storimo tudi z uporabo vizualnih pripomočkov. 
  • Kratki zapisi so tudi primernejši, če blog pišemo vsakodnevno, saj večima med nami težko vsakodnevno napiše kvaliteten 2.000 besedni članek.
  • Standardna dolžina objave na blogu, ki jo priporočajo strokovnjaki je je cca.300-600 besed. 
  • Standardna dolžina za profesionalno novinarstvo (posebno časopisov) je 750 besed. Ta dolžina je zelo dobra za pridobivanje povezav drugih blogerjev in delitev na socialnih medijih (Linkedin, Twitter, Pinterest, Facebook).
  • Z 1000-1500 besedami dobimo manj komentarjev, a veliko več delitev na socialnih medijih, še posebej, če smo napisali post, ki dejansko rešuje problem nekoga. Vsekakor je odvisno od vsebine. Odlično je tudi za SEO (Search Engine Optimization).
  • V Googlu se najvišje uvrstijo članki z cca. 2.000 besedami. Če želmo dobro uvrstitev na spletnih iskalnikih (in torej na tisoče novih bralcev na mesec), je to najboljša dolžina zapisa. Vendar pa moramo poskrbeti, da pišemo o temi, ki jo ljudje dejansko iščejo. Bilo bi škoda, da napišemo dolg blog post na temo, ki je nihče ne išče! (Googlov web crawler pregleduje vsa besedila objavljena na netu (naslove, posamezne besedne zveze in išče ključne besede) in daljše kot je besedlilo, večja je naša možnost, da bodo v besedilu ključne besede po katerih nas bodo bralci lahko dosegli).


TOREJ ČE POVZAMEM: DALJŠE JE BOLJŠE, ČE ŽELIMO VELIKO DELITEV PREKO SOCIALNIH OMREŽIJ IN ZA SEO (SEARCH ENGINE OPTIMIZATION), KRAJŠE JE BOLJŠE, ČE ŽELIMO VELIKO KOMENTARJEV IN PIŠEMO VSAKODNEVNO.

MOJA NAJVEČJA NAPAKA: Količina objav.

Definitivno je na blogu pomembna količina in dolžina prispevkov, saj na ta način bralcem zagotavljamo vedno nove zanimive informacije. Nekatere zelo dolge prispevke je zato bolje razčleniti na več sklopov in jih objavljati postopoma. Najslabše je tu in tam objaviti zelo dolg prispevek, ki je sicer lahko zelo kvaliteten. Bralce pritegnete, nato pa jih pustite dolgo časa brez novic. Večina bo namreč že po treh obiskih bloga, kjer ni objavljenega nič novega, na nas pozabila in se ne bodo več vračali. 

Količina in kontinuiteta zapisov – tu sem “pogrnila” na vsej črti… Tako kot veliko začetnikov, sem bila na začetku bloganja zelo navdušena in polna idej, o čem bom pisala, potem so se moje objave pričele redčiti.

DODAJANJE POVEZAV


Dodajanje povezav je lahko dvorezen meč – bralcu da dodatne informacije, vendar ga preusmeri na drugo stran, od kjer lahko kaj hitro odroma popolnoma drugam – torej smo izgubili njegovo pozornost.

Strokovnjaki svetujejo, da si, PREDEN OBJAVITE PRVI ZAPIS, odgovorite na nekaj preprostih vprašanj:
  • Komu je zapis namenjen?
  • O čem bom pisal/a? 
  • Zakaj bi nekdo bral naš zapis?
  • Kako pogosto bom objavljal/a zapise? Kakšna bo kontinuiteta zapisov - pri pisanju bloga je najpomembnejša kontinuiteta, saj nas le tako bralci jemljejo resno, iskalniki pa zapis prepoznavajo kot relevanten zadetek, kar nam omogoča boljšo najdenost in opaznost bloga. Dobro je oblikovati načrt pisanja, s katerim določite, kako boste objavljali nove prispevke (npr. vsako sredo ali recimo dvakrat na teden - npr. v ponedeljek in petek). Bralci bodo vaš ritem hitro prepoznali in se bodo na blog z zanimanjem vračali, saj bodo vedeli, da jih čakajo nove vsebine.

ŠE MOJA DVA NASVETA 



PRAVIJO, DA JE UMETNOST, ZAPLETENE STVARI, POVEDATI NA ENOSTAVEN NAČIN. 
Torej povejte enostavno! 

POSKRBITE ZA SVEŽO VSEBINO – vi ste strokovnjaki na svojem področju, NAVDUŠITE ŠE OSTALE!

Vir: http://berryfresh.cafe/

MOJO NOVO OBJAVO PRIČAKUJTE NASLEDNI PETEK!
Do takrat pa 

Vir: http://www.idosdelamente.com/2013_08_01_archive.html