KREATIVNOST IN STARANJE Creativity and aging

Znanstveni pogled na to, kako staranje vpliva na kreativnost posameznika, je predmet razprav že več kot pol stoletja. Glavni predmet razprave je ključno vprašanje – ali postanemo manj kreativni in modrejši s starostjo, ali je možno da posameznik ohrani svojo kreativnost živo in mu le ta pomaga biti bolj vitalen starejši. Za ljudi, za katere je ugotovljena visoka kreativnost, je ugotovljeno, da imajo veliko bolj pozitivno naravnanost do staranja 

What do you think about creativity and aging?

Do we really stop being creative just because we get old?

This was the question I have asked people from different age groups and this are some of their answers:

• Maybe you have not to read the opinions of psychologist about Creativity. Because they use another paradigm to understand Creativity. You have to read articles from people that work on Creativity, so you can see that they don't bother if a person is white or blue, scientist or a chef, and so on. Juan Carlos
• I think a lot of people find more time to be creative when they are older. It is possible that if your brain is degenerating you may lose some ability to innovate - but what use is a brain that can innovate when it is stuck in a rigid 9-5 job with a boxed-in remit anyway? :) Gina 
• Sabina, The older I get the more creativity I have. There's more experience to draw on. Graeme 
• You get old when you stop being creative. Physical age and mental age are very different and have, at best, only a very loose linkage between them. Today there are many 20 year olds who have become feeble or rigid, and therefore have lost their creative edge because they have quit trying or have otherwise lost their ability to be creative, while there are 90 year olds who are still as mentally agile and active as most people are in their early years. Jim 
• Creativity is not only artistic expression but also problem solving - with that comes stories to be told where learning has arrived that only life experience can allow to come forth. So who would have the most richest and meaningful stories to share to express creativity and to solve problems? The young or the old? It is a matter of perspective - not age. And, unfortunately in many cases, perception versus reality:) Brent 
• Before I turned 60 I thought I had done all my best work, however now I am post 60 and finally consider myself Grown up, I can safely say I am now doing far more and far better work than I ever did as a Youngster. I expect to be doing more and more and using my talents and my even more precious time, even more prudently, as I grow older, so to answer the question, A DEFINITE NO. Bob
• I think creativity is expanded as you grow older. You have much more life experiences to draw from. I agree people get into the state of "I am too old" and get preoccupied with the inevitable. Also people are self conscious of what others will think of their work. This will also hinder creativity. Sometimes using your creativity through art, writing or any passion can work all that out. This is has been my experience anyway.. Elise
• My experience is that I am getting more creative and resourceful as I walk through life. I also think years as richness and abundance, and treasure them. Paola

SO, THE ANSWER IS NO!

WHAT DO YOU THINK?

KAJ MISLITE - ALI RES PRENEHAMO BITI KREATIVNI LE ZATO, KER SMO SE POSTARALI?

Can you read this?

RESPECT

KREATIVNOST IN IZOBRAŽEVANJE

V moderni družbi imajo znanja in spretnosti kratkotrajno “življenje” (to je obdobje v katerem bo več kot 50% vsega kar posameznik zna in je sposoben narediti napačno ali nepomembno). Znanja in spretnosti potrebni za prihodnost morda še sploh niso znana v obdobju posameznikovega izobraževanja. Zato se tudi šole ne morejo omejiti le na “predajo” določenega nabora vsebin in tehnik, temveč morajo promovirati sposobnosti in spretnosti kot so sposobnost prilagajanja že znanega novim situacijam ali sposobnost novih načinov soočanja s problem, kot tudi osebnostne sposobnosti kot so fleksibilnost, odprtost, zanimanje za nove stvari, pogum za soočanje z neznanim. Take lastnosti bodo posamezniku omogočile zadržati delovno mesto. Življenjske spretnosti-sposobnost preživeti v hitro spreminjajočem se svetu mu bodo pomagale, ko se bo soočal z negotovostjo, ali ko se bo primoran prilagajati. Promoviranje kreativnosti v razredu je tudi del prizadevanj, ki vodijo v razvoj uspešnih in mentalno zdravih posameznikov. 

Kreativnost je nekaj kar lahko prispeva k dvigu kvalitete življenja, olajša breme ročnega dela, izboljšuje zdravstveno oskrbo, promovira mir in občutek varnosti. Poleg ugodnosti za posameznika, ima kreativnost pomembno vlogo pri razvoju družbe. 

Strokovnjaki ugotavljajo, da se v teoriji učitelji popolnoma strinjajo, da bi kreativnost morala biti v učilnicah spodbujana - raziskava Johna Feldhusena je pokazala, da je tako odgovorilo kar 96% učiteljev. Vendar je praksa pokazala drugačne podatke. V realnem svetu veliko učiteljev ne mara učenčevih karakteristik, ki so povezane s kreativnostjo in pogosto kažejo nasprotovanje ali neodobravanje najbolj kreativnih učencev. Učitelji pogosto negodujejo nad ali celo prepovejo lastnosti kot so drznost, želja po novem ali originalnost. Raje imajo lastnosti kot so točnost, ubogljivost in dovzetnost za ideje drugih ljudi (učitelja); zapomnitev in natančna reprodukcija sta veliko bolj zaželena, kot razmišljanje s svojo glavo ali samostojno sprejemanje odločitev. Že v 50 in 60 letih prejšnjega stoletja sta Getzels in Jackson poročala, da učitelji veliko raje poučujejo “povprečno” inteligentne otroke, kot visoko kreativne.

Torrance je ugotovil, da problemi nastajajo zato, ker kreativni otroci počnejo določene stvari – kot je postavljanje nepredvidenih vprašanj ali podajanje nenavadnih odgovorov na vprašanja učiteljev, ki učitelj iritirajo. Poudaril je, da gredo nekateri učitelji v tako skrajnost, da kreativne otroke označijo kot mentalno bolne in zaključil, da bi učitelji želeli učence, ki ubogajo in reproducirajo material (učno snov), ki jim ga je dal učitelj ali je zapisan v učbenikih. Ta preferenca se pojavlja v vseh disciplinah in je zastopana na vseh celinah (vključno z Afriko, Azijo, Avstralijo, Evropo, Bližnji vzhod in Ameriko). Obstaja visoka stopnja nasprotovanja temu, da učenci (otroci) postavljajo vprašanja, si upajo imeti svoje prepričanje o nečem, uganjujejo, so intuitivni in vzpostavljajo asociacije ter si upajo tvegati. Ravno nasprotno – obstaja enoglasno prepričanje, da morajo učenci (otroci) biti poslušni, delovni, sprejemati presojo avtoritete (učitelja) in morajo upoštevati druge. 

Če povzamemo na kratko kreativni učenci se lahko učiteljem zdijo čudni, agresivni, egoistični, nesocialni, torej imajo vse značilnosti, ki jih delajo moteče ali celo predstavljajo grožnjo. Za veliko večino učiteljev predstavlja prenašanje znanja na enostaven in razumljiv način, bistvo njihove službe. Njihovo znanje je dobrina na trgu in vsako učenčevo vedenje, ki predstavlja izziv je hitro lahko pomembna zadeva – nepričakovana, izivina vprašanja, ne glede na to, kako nedolžno so mišljena – vedno ogrožajo učiteljevo samopodobo. Zato ni čudno, da je ta vidik kreativnosti s strani učiteljev nezaželen.

Gauging creative thinking

Stanford researchers found that walking boosts creative inspiration. They examined creativity levels of people while they walked versus while they sat. A person's creative output increased by an average of 60 percent when walking.

The research comprised four experiments involving 176 college students and other adults who completed tasks commonly used by researchers to gauge creative thinking. Participants were placed in different conditions: walking indoors on a treadmill or sitting indoors – both facing a blank wall – and walking outdoors or sitting outdoors while being pushed in wheelchair – both along a pre-determined path on the Stanford campus. Researchers put seated participants in a wheelchair outside to present the same kind of visual movement as walking.

Different combinations, such as two consecutive seated sessions, or a walking session followed by a seated one, were also compared. The walking or sitting sessions used to measure creativity lasted anywhere from 5 to 16 minutes, depending on the tasks being tested.

Three of the experiments relied on a "divergent thinking" creativity test. Divergent thinking is a thought process or method used to generate creative ideas by exploring many possible solutions. In these experiments, participants had to think of alternate uses for a given object. They were given several sets of three objects and had four minutes to come up with as many responses as possible for each set. A response was considered novel if no other participant in the group used it. Researchers also gauged whether a response was appropriate. For example, a "tire" could not be used as a pinkie ring.

The overwhelming majority of the participants in these three experiments were more creative while walking than sitting, the study found. In one of those experiments, participants were tested indoors – first while sitting, then while walking on a treadmill. The creative output increased by an average of 60 percent when the person was walking, according to the study.

A fourth experiment evaluated creative output by measuring people's abilities to generate complex analogies to prompt phrases. The most creative responses were those that captured the deep structure of the prompt. For example, for the prompt "a robbed safe," a response of "a soldier suffering from PTSD" captures the sense of loss, violation and dysfunction. "An empty wallet" does not.

The result: 100 percent of those who walked outside were able to generate at least one high-quality, novel analogy compared to 50 percent of those seated inside.

ALI OBSTAJAJO MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI RAZLIKE V KREATIVNOSTI?

Skozi zgodovino, vse do današnjih dni, pričakovanja, ki jih ima družba do posameznega spola, v veliki meri definirajo pričakovanja o dosežkih, ki naj bi jih posamezniki dosegli. Zgodovinsko gledano so, kulture in družbe, moške pogosto spodbujele k ustvarjanju, sprejemanju tveganj, k odličnosti, medtem, ko so ženske spodbujele k osredotočanju na izpolnitev družinskih obveznosti in dolžnosti. Ta rigidna pričakovanja so vplivala na vse obsege kulturnega življenja, običajno s finančno podporo mladim možem, medtem, ko so mladim ženskam, ki so želele narediti kariero, postavljala ovire. Posledično so ženskam z velikim kreativnim potencialom onemogočili dostop do izobraževanja in materialov potrebnih za razvoj njihovih sposobnosti, kar se je pokazalo kot velik razkorak v vidnih dosežkih moških in žensk tudi na področju kreativnosti. 

V zadnjih dsetletjih so proces usmerjen k enakosti med spoloma, ter množica akademskih raziskav, ponovno odprli vprašanje vpliva spola na kreativnost. Ali med moškimi in ženskami obstajajo razlike, ko govorimo o kreativnosti in če obstajajo – zakaj? Ta tema pogosto razvnema strasti, saj so razlike med moškimi in ženskami vidne v stoletni prevladujoči vlogi moških na skoraj vseh področjih kreativnosti - od znanosti do umetnosti.

Moderni raziskovalci kreativnosti so se zato odločili, da k tem vprašanju pristopijo iz psihometrične perspektive in vpeljujejo teste divergentnega mišljenja v upanju, da bodo le ti pokazali (ali tudi ne) pomebno razliko v kreativnih sposobnostih med ženskami in moškimi, s katero bi lahko razložili zgodovinsko zagovarjanj razlik. Novejše raziskave kažejo na določene vzorce, ki so se ohranili do današnjih dni. Moški so še vedno v večji meri prisotni na znanstvenih področjih, veliko več imajo znanstvenih objav, prevladujejo na področju inžinirstva, matematike, mehanike, komponiranja in slikarstva. Ženske dominirajo na nekaterih drugih področjih vključno na literarnem področju, področju glasbene performance, plesa in dramskih umetnosti. Desetletja naraščajoče podpore in dostop do različnih področij kreativnosti, je pomagalo zmanjšati razkorak in povečati število žensk, ki so lahko razvile svoj kreativni potencial. Vendar ne smemo zanemariti dejstva, da razlike še vedno obstajajo na najvišjih nivojih. Moški znanstveniki nadaljujejo z objavljanjem svojih raziskav, ki so po svojem obsegu še enkrat tolikšne kot objave žensk.  Ženske artistke imajo sedaj večjo podporo, kot kdajkoli prej, vendar so moški v veliki večini prisotni kot kritiki (pomembno dejstvo, saj jih veliko med njimi deluje proti ženskim predstavnicam). Prav tako miselnost enakopravnosti med spoloma ni enakomerno razširjena po zemeljski obli, zato ženske v določenih kulturah še vedno dobivajo veliko manjšo podporo. Posledično globalno gledano prihaja do še večjega razkoraka med kreativnimi ženskami in moškimi, kar je po raziskavah posledica nivoja modernizacije in videnja vlog spolov v posamezni kulturi.

JUST ONE SMILE

Smiles have the power to break down the 

cold walls of indifference and warm a lonely

 heart that's blue.