POVZETEK
Prispevek, pripravljen za konferenco v Atenah, prikazuje rezultate raziskave o razvitosti kompetenc kreativnosti izvedene na študentih MLC Ljubljana. Študenti študijskega programa Management in pravo so v pretežni meri iz podjetniškega okolja. Zato je treba program njihovega profesionalnega razvoja prilahoditi potrebam njihovega delovnega okolja. Raziskava temelji na Epsteinovi teoriji generativnosti in njegovi opredelitvi štirih ključnih kompetenc kreativnosti: “ohranjevalec”, “spreminjevalec”, “iskalec” in “širitelj”. Kreativnost je ena pomembnih kompetenc sodobnih managerjev, zato smo z raziskavo želeli ugotaviti ali imajo študenti MLC Ljubljana zadostno razvite kompetence kreativnosti, ki bi jih lahko postavile v vlogo reševalca problemov in komunikatorja in ne več le pasivnega prejemnika informacij. V ta namen smo izvedli spletno anketo po Epsteinovem modelu kreativnosti. Raziskava izvedena na študentih je pokazala, da dajejo rezultati uporabne osnove za oblikovannje učnih načrtov profesionalnega razvoja za študente, ki so poklicno profilirani in imajo opazen manjko določenih kompetenc kreativnosti. Z namenom razvijajnja študija na področjih profesionalnega razvoja študentov, so rezultati uporabni za oblikovanje študijskih skupin na programu management in poslovnega prava. Prispevek predstavlja način aplikacije Epsteinovega modela kreativno pri študiju management in prava.
KOMPETENCE KREATIVNOSTI
Epstein je v svoji teoriji generativnosti (Generativity theory) opredelil 4 ključne kompetence kreativnosti, ki so po njegovem mnenju posameznikove lastnosti in spretnosti, ki jih je osvojil in s katerimi izraža svojo kreativnost. Posameznik je lahko:
- Ohranjevalec novih idej (CAPTURING): ideje, ki se mu porodijo zajame in ohrani v čimbolj izvirni obliki. Posamezniki, ki so označeni kot “kreativneži” imajo izjemno sposobnost zajemanja idej (Umetniki s seboj nosijo skicirke, pisatelji beležnice ali snemalne naprave, izumitelji skicirajo na papirnate serviete ali si ideje celo zapišejo na rokave ali kožo, če nimajo ustreznega materiala na razpolago; pripomočke imajo običajno na dosegu rok dan in noč.).
- Iskalec izzivov (CHALLENGING): tak posameznik se običajno namerno sooča z izzivi in težkimi nalogami, pri reševanju katerih potrebuje visok nivo sposobnosti in znanja. Nove ideje se pojavljajo, ko med seboj tekmujejo različni načini vedenja. Najbolj enostaven način, da posameznik najde novo rešitev, ko trenutno vedenje ne deluje je, da prikliče neko staro vedenje, ki gaje uporabil v neki drugi situaciji. Eden od pomembnejših sredstev za povečanje kreativnosti je posameznikova pripravljenost, da se nauči soočiti z neuspehom (in se neuspeha ne boji).
- Širitelj spretnosti in znanja (BROADENING): posameznik išče usposabljanje, izkušnje in novo znanje izven svojega strokovnega področja. Večji kot je njegov repertoar vedenj in znanj, bolj zanimive in presenetljive so povezave, ki jih je zmožen proizvesti (bolj nenavadne in uspešne so lahko rešitve nekega problema).
- Spreminjevalec fizičnega in socialnega okolja (SURROUNDING): posameznik redno spreminja svoje fizično in socialno okolje, ki mu daje različne in nenavadne dražljaje. Statičnost je smrt kreativnega procesa.
V raziskavi je sodelovalo 36 študentov in študentk, med katerimi je bilo 71% starejših od 25 let in 29% mlajših od 25 let. Kar 92% anketirancev ima 5 in več let delovnih izkušenj, le 8% je brez delovnih izkušenj. 66% anketirancev ob študiju dela, 34% anketirancev je le študentov.
MLC Ljubljana na študente gleda kot na enkovredne partnerje izobraževalnega procesa, kar v praksi pomeni, da študenti študijske obveznosti prilagajajo svojim potrebam in času, delo poteka v manjših skupinah, kar pedagogom omogoča individualni pristop do študentov in posledično vpliva na kvaliteto podajanja učne snovi.
Raziskava je pokazala, da način dela na MLC Ljubljana omogoča dobro poznavanje kompetenc študentov, saj smo obe zastavljeni hipotezi potrdili. Študenti udeleženi v raziskavi imajo najbolje razviti kompetenci kreativnosti “ohranjevalec” – le teh je 39%, in “spreminjevalec” 29%, slabše pa sta razviti kompetenci kreativnosti “iskalec”, ki je dobila 20% in “širitelj”, ki je z 12% tudi najslabše razvita kompetenca kreativnosti.
Največ anketirancev (39%) ideje, ki se porodijo zajema in ohranja v čimbolj izvirni obliki. Če želi iznajti ali odkriti nekaj novega, posameznik potrebuje domišljijo, ki je za kreativnost zelo pomembna. Zato, da ideje optimizira, ima na voljo veliko tehnik, s tem njegova kreativnost narašča. Seeligova (2012, str.9) opozarja, da se ta orodja redko kažejo v neki formalizirani obliki. Cilj MLC Ljubljana je omogočiti študentom pridobivanje ustreznih znanj in orodij, s katerimi bodo lahko ideje, ki se jim porodijo uspešno prenesli v prakso.
Iz ankete je razvidno, da anketiranci radi spreminjajo svoje fizično in socialno okolje, ki jim daje različne in nenavadne dražljaje (takih je 29% anketirancev), vendar moramo posameznike naučiti kako te spodbude in dražljaje uporabiti v praksi. Okolje predstavlja naš življenski prostor, ki ga sestavljajo ljudje, fizični prostor in omejitve. Vsak prostor pripoveduje neko zgodbo – predstavlja oder, na katerem se odigra naše življenje – hkrati pa nam pogojuje tudi vloge, ki jih igramo. Ljudje se obnašamo tako, kot nam narekuje okolje. Od trenutka, ko se rodimo reagiramo na okolje, ki nas obkroža. Ko vstopimo v določen prostor, vemo kaj se od nas pričakuje. Kako posameznik dojema fizično okolje in kateremu prostoru daje prednost, ko gre za reševanje problemov, je zelo osebna stvar - kot mesto navdiha je pogosto navedena kopalnica verjetno zato, ker je to prostor v katerem so posamezniki sproščeni in niso osredotočeni na problem. Večina ljudi potrebuje drugačno stanje duha če gre za ustvarjalno mišljenje, kot v primeru analitičnega dela. Analitično mišljenje zahteva osredotočenost na podrobnosti problema, medtem ko kreativno mišljenje zahteva večjo sproščenost. Spodbude iz okolja lahko vplivajo na to, katere mentalne sposobnosti bo posameznik v določenem trnutku uporabil. Kreativni prostor ne bo rešil problema nekreativnega mišljenja, bo pa v pomoč pri osredotočanju in stimuliranju posameznikovega uma. Z namenom, da bi resnično spodbudili kreativnost, je najpomembnejši faktor dejstvo, da organizacija ceni kreativnost. Ko je kreativnost priznana s strani vodstva in razširjena v organizaiji na vseh nivojih, lahko v organizaciji vzpostavimo kreativno kulturo. V posamezniku bo lahko vzpodbudila notranjo motiviranost in zunanjo motiviranost (motiviranost izhajajočo iz spodbudnega okolja). Ta način motivacije organizacije dosežejo skozi fleksibilno organizacijsko kulturo, ki jo posamezniki vidijo kot pripadnost in čutijo podporo in je hkrati kombinirana z atraktivnim in stimulativnim okoljem, nagradami in priznanji. Ker bodo diplomanti MLC Ljubljana managerji in bodo lahko vplivali na vzpostavitev kreativne kulture, je pomembno, da jih opremimo z znanjem, kako to doseči. Promoviranje kreativnosti v organizaciji običajno pomeni rušenje zidov, pa naj bodo le ti mentalni, fizični, operativni ali politični.
Iskalcev izzivov je 20% anketriancev. Vsi smo “lačni” boljših odgovorov. Toda najprej se moramo naučiti postavljati prava vprašanja. Najbolj kreativni, uspešni ljudje so strokovnjaki v postavljanju vprašanj. Umetnost poizvedovanja obvladajo do potankosti, konstantno postavljajoč vprašanja, ki jih nihče drugi ne in najdejo odgovore, ki jih ostali še iščejo (Berger, 2014, str.3). Na MLC Ljubljana želimo, da se število posameznikov, ki bodo sposobni iskati nove izzive, torej postavljati prava vprašanja, poveča. Da bi to dosegli moramo študentom omogočiti stik s kompleksnimi zadevami, z dvoumnostjo, z raznovrstnimi izkušnjami z negotovostjo in z nepopolnostjo. Naša naloga je, da jih izzivamo k odprtosti za novosti, jih opogumljamo, da razmišljajo zase in iščejo nove izzive. Do študentov in njihovih dosežkov moramo izkazovati spoštovanje, saj bomo le tako v njih spodbudil samozavest in visoka pričakovanja. Te naloge vključujejo ne le intelektualne, temveč tudi osebne, motivacijske, čustvene in socialne vidike. Promovirati moramo kreativne navade, saj tako kot katero koli drugo navado, tudi kreativnost lahko podpiramo ali oviramo (Sternberg, 2012, str. 8). Strukturiranje izobraževanja z namenom izobraževati kreativne posameznike vključuje spremembo v videnju vloge tako učencev, kot učiteljev. Učne aktivnosti, pripravljene z namenom vzpodbujati kreativnost pri učencih, le te postavlja v vlogo reševalcev problemov in od njih pričakuje sposobnost komunicirati svoje odgovore na ustrezen način. Učitelji pa se morajo preleviti iz “vrelca modrosti” v “postavljalca problemov”, “iskalca problemov”, občinstvo, včasih celo javnost. Če od študentov pričakujemo, da bodo sposobni reševati probleme, je naloga pedagogov veliko več, kot le to, da nanje prenašamo svoje znanje in spretnosti. Prednje moramo postavljati izzive, katere bomo s skupnimi močmi ustrezno rešili. Poučevanje kreativnosti zahteva ustvarjanje skupnosti, v kateri je postavitev dobrega vprašanja prav tako pomembno, kot odgovor na to vprašanje. Izgradnja take klime mora biti strukturirana okoli kreativnega procesa, ki bo študentom zagotovil, tako ustrezno vsebino, kot procese, s katerimi bodo lahko raziskovali in komunicirali med različnimi učnimi disciplinami, se naučili splošnih tehnik, ki omogočajo kreativno mišljenje in bo v razredu vzpostavila vzdušje, ki bo podpiralo kreativnost (Starko, 2005, str. 23-25). Predmet Profesionalni razvoj je predmet, kjer študente ponovno učimo postavljati vprašanja in spodbujamo kreativno reševanje problemov, kar ni enostavna naloga, saj so bili v toku dosedanjega izobraževanja naučeni le odgovarjati na postavljena vprašanja. Razmišljanje, zapomnitev, znanje, raumevanje (kognitivni dejavniki) vodijo v kreativnost le, če je posameznik motiviran, da poišče novo in je pripravljen sprejeti tveganje, da se mu bodo posmehovali, ter je sposobnen nadaljevati pot v neznano (se podati na novo področje, namesto, da ostane v obsegu znanega). Za to so potrebne določene osebnostne lastnosti kot so pogum, odprtost in samozavest. Na te lastnosti lahko pozitivno vplivamo v toku izobraževalnega procesa.
Glede na dejstvo, da je velik odstotek anketirancev zaposlenih (imajo delovne izkušnje) je ugotovitev, da ne iščejo usposabljanja, izkušnj in novega znanja izven svojega strokovnega področja (12% anketirancev) pričakovana. Naš izobraževalni sistem je povečini oblikovan tako, da spodbuja poglabljanje znanja na določenem področju in ne medpodročnih povezav. Trendi iz tujine kažejo na potrebo po medpodročnem povezovanju, kar pri študiju na MLC Ljubljana upoštevamo in ponujamo študentom.
Raziskava je pokazala, da dobro poznamo našo ciljno skupino – študente, saj smo obe hipotezi potrdili. Ugotovili smo, da študenti MLC Ljubljana nimajo zadostno razvitih vseh kompetenc kreativnosti, ki bi jih lahko postavile v vlogo reševalca problemov in komunikatorja in ne več le pasivnega prejemnika informacij, zato jih moramo naučiti fleksibilnosti, da bodo sposobni zavreči stare načine mišljenja in videnja ter začeti delovati na nov način. Pomagati jim moramo premostiti razkorak med ohranjanjem in uporabo idej v praksi. Z namenom, da bodo sposobni poiskati nova usposabljanja, izkušnje in nova znanja izven svojega strokovnega področja ter medpodročnih povezav, moramo pri izvedbi posameznih predmetov promovirati izvirnost, saj bodo študenti le tako sposobni proizvajati nenavadne odgovore in nekonvencionalne asociacije, ter bodo znali reorganizirati znanje ali gledati na zane stvari na nov način. Z medpodročno povezavo bodo študentu zmožni uporabiti različne sposobnosti z namenom ustvariti nekaj kompleksnejšega, kar jim bo omogočilo preživetje v hitro spreminjajočem se svetu. Posebno pozornost moramo nameniti toleriranju dvoumnosti, saj je sposobnost zadržati konfliktne koncepte za potreben čas z namenom razjasnitve nejasnosti ena pomembnejših lastnosti managerjev.
ZAKAJ?
KO BODO NAŠI ŠTUDENTI POSTAVLJENI PRED IZZIV, S KATERIM SE ŠE NISO SREČALI, BODO ZNALI RAZMIŠLJATI!
