GOVORICA TELESA - BODY LANGUAGE

“Your body language shapes who you are.” - Amy Cuddy

OBDOBJE ADAPTACIJE - PRILAGAJANJA

Mnogi obdobje v katerem živimo imenujejo obdobje adaptacije. Neprenehna potreba po prilagajanju je nova realnost za veliko zaposlenih. Da bi zadržal svoje delovno mesto, se mora posameznik konstantno učiti in pridobivati nove veščine in spretnosti, nove kompetence. Težava s katero se le ti soočajo je, da je izbira – kaj je tisto novo, česar se bodo naučili, prepuščena njim samim.

Nova globalizacijska ekonomija neizprosno zahteva nove spretnosti in več inventivnosti s strani zaposlenih. Vendar težava niso le hitre spremembe, temveč količina informacij, ki vsakodnevno “vre” z različnih virov in direkcij. Brez filtrirnega sistema, posameznik ni sposoben ločiti med relevantnimi in ne-relevantnimi informacijami. Ko postane preobremenjen s količino informacij, kontekst postane kritičen.

Danes je pomembno, da je posameznik sposoben trianguliranja – pogledati na nekaj z različnih zornih kotov (spremeniti svojo percepcijo nečesa), nato pa sestaviti svoje prepričanje o nečem, za kar se je odločil, da bo verjel. Posameznik mora imeti sposobnost presoje tveganja, prepoznati mora nevarnost, predvsem pa mora biti pripravljen postaviti pod vprašaj ne le tuja prepričanja, temveč tudi svoja (to kar je absolutna resnica v tem trenutku, lahko ne bo absolutna resnica že v naslednjem).

Zakaj je sprememba percepcije tako težka? Zato, ker se že v prvi fazi zaznavanja pojavijo vzorci (vzorci, ki so se običajno ponavljani tako dolgo, da so postali dominantni). 

SO, YOU THINK YOU CAN MULTITASK? - MISLIŠ DA LAHKO POČNEŠ VEČ OPRAVIL HKRATI? 2 del

Koncentracija in SMS-ji

Levine et al so v svoji študiji ugotovili, da je sposobnost koncentracije in osredotočenosti na branje strokovne literature (študijskega gradiva) povezana z uporabo pošiljanja tekstovnih sporočil (SMS). Študija je pokazala, da imajo posamezniki, ki uporabljajo SMS-je kot način komunikacije, težave, saj se ne morejo osredotočiti dovolj dolgo, da bi kritično prebrali akademski članek. Nesposobnost osredotočanja je posledica tako imenovanega "rapid fire", ki so ga možgani uporabljali za pošiljanje tekstovnih sporočil. Posamezniki so bili lahko raztreseni zato, ker posamezna naloga (SMS) ni trajala dovolj dolgo, da bi zadržala njihovo pozornost. Multitasking je težava, saj se posameznik ni sposoben osredotočiti na več različnih nalog naenkrat. Keisler ugotavlja, da tehnologija spreminja način razmerij med posamezniki in način na kateri potekajo socialne interakcije med njimi. Kot primer navaja poslovno in osebno komunikacijo, ki sta vedno bolj pomešani (posameznik ne zna več ločiti med zasebnim in poslovnim, ter se ne zna ustrezno obnašati v dani situaciji).

Markus dodaja, da je ideja, da lahko komuniciramo s komerkoli, kjerkoli po svetu, v realnem času, prekrasna - pomaga nam graditi povezave (osebne in poslovne), obenem pa povzroča socialno izoliranost. Preko pošiljanja SMS-jev in e-pošte ne moremo prepoznati sogovornikove barve glasu in njegove govorice telesa. Kljub hitrem razvoju tehnologije, pogovor z uporabo kamer, ni enak pogovoru "v živo".

V elektronskem komuniciranju sta hierarhija in moč skrita, zato se socialnih norm študenti (zaposleni) ne morejo uspešno naučiti. Zaradi želje, da bi bili čimbolj produktivni, smo medosebno interakcijo skoraj popolnoma izključili iz vsakdanjega življenja.

SO, YOU THINK YOU CAN MULTITASK? - MISLIŠ DA LAHKO POČNEŠ VEČ OPRAVIL HKRATI? 1 del

V nasprotju s splošnim prepričanjem, postaja multitasking (večopravilnost) vedno večji problem tako v izobraževalnem, kot poslovnem okolju. Prevlada tehnologije je vse večja, ta prevlada pa s seboj prinaša določene posledice, med katerimi je najbolj očitna ravno multitasking (multitasking je definiran kot "izvedba več aktivnosti/opravil ob istem času" Miriam-Webster Online).

Tehnologija omogoča novo obliko komunikacije - komunikacijo s pritiskom na gumb (s klikom računalniške miške). Profesorji tako komunicirajo s študenti (že v osnovne šole nekateri z veseljem vpeljujejo tablične računalnike) preko e-pošte, študenti oddajajo svoje izdelke preko interneta, celo v vrtcih se pojavljajo težnje staršev, da bi govorilne ure opravili kar po elektronski pošti in bi v tej obliki dobili tudi vse potrebne informacije glede poteka dela v skupini, pa tudi vse informacije o njihovem otroku. Strokovnjaki opozarjajo, da je prednosti uporabe novih oblik tehnologije veliko, vendar s seboj prinašajo tudi veliko pasti, na katere moramo uporabniki biti pozorni. Med temi je na prvem mestu ravno multitasking.

Posamezniki so prepričani, da multitasking odlično obvladajo. Toda multitasking ni talent, dar, neka posebna sposobnost ali nekaj česar se lahko uspešno naučimo. Želja po večji storilnosti posameznike spodbuja k "multitaskanju", torej jih sili, da se "delijo" med različne aktivnosti s predpostavko, da bodo tako bolj produktivni. Toda strokovnjaki opozarjajo, da multitasking pretirano stimulira delovanje naših možganov, s tem pa jim otežuje procesiranje vsega, kar se v posameznikovem življenju dogaja. Multitasking ima več učinkov. S psihološkega stališča lahko vidimo, da opravljanje več aktivnosti istočasno, drastično zmanjšuje posameznikovo pozornost, kar predstavlja veliko oviro v izobraževalnem procesu. Več psiholoških študij (Austin, Foerde et al) je pokazalo, da je menjava fokusa (branje, gledanje posnetkov, pripovedovanje, zapisovanje) imela za posledico kognitivno preobremenitev možganov (limit možganov pri procesiranju različnih tipov informacij). Udeleženci preizkusa, ki so bili podvrženi različnim stimulansom naenkrat, so poročali, da ne morejo trajno zadržati predstavljene informacije v svojem spominu.

Vprašanje, ki se postavlja ni ali tehnologija omogoča in je sposobna multitaskinga, temveč ali smo tega sposobni ljudje.