GENERIRANJE - "PROIZVAJANJE" IDEJ

Na voljo je veliko tehnik za generiranje idej, med katerimi nekatere temeljijo na mentalnih procesih, druge na mehaničnih metodah. Pri uporabi metod za generiranje idej je večji poudarek na količini idej kot na njihovi kakovosti. Na ta način posameznik dobi veliko število idej, med katerimi nato lahko izbira.

V fazi generiranja idej mora posameznik poskusiti biti igriv in dovoliti svoji domišljiji, da namensko opusti presojanje idej (tako svojih kot tujih) – ponovno mora odkriti otroka v sebi.

Največja težava, s katero se posameznik srečuje pri generiranju idej, s katerimi bi rad rešil določen problem, je pobegniti običajnim načinom procesiranja informacij. Posameznikove pretekle izkušnje mu onemogočajo, da bi informacije sestavili na drugačen, nenavaden način, zato ne raziskuje novih možnosti.

FLUENTNOST

Fluentnost je sposobnost proizvesti veliko število idej v kratkem času. Posameznik lahko svojo fluentnost izboljša z določenimi vajami in čeprav to izboljšanje ni trajno, lahko posameznika ogreje za nadaljnje, bolj zapletene tehnike. Pri skupinskem reševanju problemov lahko pomaga tistim posameznikom, ki imajo težave, ko morajo ubesediti svoje nenavadne ideje.

Vaje fluentnosti so običajno enostavne. Najpogosteje od posameznika “zahtevajo”, da na papir zabeleži čim več idej v kratkem času (minuti ali dveh).

Te vaje pokažejo tudi fleksibilnost posameznikovega razmišljanja – bolj kot so si ideje med seboj različne, bolj fleksibilno je njegovo razmišljanje. Tudi fleksibilnost se z vajo izboljša.

POZORNOST

Kreativnost zahteva, da posameznik pozornost osredotoči na nekaj (običajno na nekaj, čemur prej ni posvečal veliko pozornosti). Dober primer so inovacije za računalnike Apple Macintosh v začetku leta 1980. Oblikovalci se niso osredotočili le na surovo moč računalnika, temveč na uporabniške vmesnike. Z osredotočanjem pozornosti na stvari, ki so bile samoumevne (v tem primeru je to bila ukazna vrstica), so s pomočjo kreativnih tehnik mišljenja pripravili miselni preboj in naredili grafični vmesnik. 

Pozornost je lahko pasivna ali aktivna:

• Pasivna pozornost se pojavi nehote. Človek postane na dražljaje pozoren brez namena; njegovo pozornost vzbudijo zunanji dejavniki, zato je v tem času pasiven. Takšna pozornost se pojavlja tudi popolnoma spontano zaradi ponavljajočih se dogodkov, funkcij in opravil, ki jih opravljamo (npr. tipkanje po tipkovnici, voznik na cesti je pozoren na promet …)
• Aktivna pozornost je rezultat pozitivne motivacije. Ta pozornost je najbolj dolgotrajna in najučinkovitejša. Posameznik ni pozoren le na dražljaje, ki ga obdajajo v določenem trenutku, temveč določene dražljaje sam išče v okolju (sem sodi tudi vsiljena pozornost, pri kateri je človek prisiljen biti pozoren na določeno stvar; taka pozornost je kratkotrajna, duševno naporna in podvržena motečim dejavnikom iz okolja ter konfliktom; povzroča jo strah pred kaznijo, neuspehom ali nezaželenimi situacijami).

Vrste pozornosti

1. Deljena pozornost - omogoča opravljanje več nalog hkrati. Pri deljeni pozornosti, imenovani tudi multitasking, je posameznik bolj osredotočen na eno nalogo kot na drugo, vendar lahko svojo pozornost preusmeri na tisto, ki je v določnem trenutku pomembnejša (ki mu bolj ustreza). Posamezniki so prepričani, da multitasking odlično obvladajo. Toda multitasking ni talent, dar, neka posebna sposobnost ali nekaj, česar se lahko uspešno naučimo. Želja po večji storilnosti posameznike spodbuja k “multitaskanju”, torej jih sili, da se delijo med različne aktivnosti s predpostavko, da bodo tako produktivnejši. Strokovnjaki opozarjajo, da multitasking pretirano stimulira delovanje naših možganov, s tem pa jim otežuje procesiranje vsega, kar se v posameznikovem življenju dogaja. Multitasking ima več učinkov. S psihološkega stališča lahko vidimo, da istočasno opravljanje več aktivnosti drastično zmanjšuje posameznikovo pozornost, kar predstavlja veliko oviro v izobraževalnem procesu. Več psiholoških študij (Gorlick 2009, Foerde et al. 2006) je pokazalo, da je menjava fokusa (branje, gledanje posnetkov, pripovedovanje, zapisovanje) imela za posledico kognitivno preobremenitev možganov (limit možganov pri procesiranju različnih tipov informacij). Udeleženci preizkusa, ki so bili podvrženi različnim stimulansom naenkrat, so poročali, da ne morejo trajno zadržati predstavljene informacije v svojem spominu.
2. Budnost – v stanju budnosti je posameznik oprezen in spremlja dogajanje v okolju. Prav tako v okolju išče druge dražljaje in je nanje pozoren. Budnost oz. čuječnost – predstavlja najosnovnejši nivo pozornosti, brez katerega posameznik ni sposoben sprejeti informacije iz okolja ali izbrati odgovora. Ob utrujenosti ali zaspanosti lahko posameznik zamudi pomembne informacije ali ima celo težave pri izbiri ustreznega dejanja. Nivo budnosti lahko opredelimo kot intenziteto dražljaja, ki je potrebna, da se posameznik odzove na dražljaj (Logar, 2007).
3. Vzdrževana pozornost - zmožnost vzdrževanja budnosti oziroma čuječnosti kontinuirano skozi čas. Tesno je povezana z budnostjo. Vzdrževanje pozornosti je pomembno v primeru, ko mora posameznik nalogo izvajati neprekinjeno (Logar, 2007).
4. Iskanje – ozek snop pozornosti, s katerim posameznik išče ključen dražljaj.
5. Selektivna pozornost – izločanje pomembnega od nepomembnga. Selektivna pozornost vključuje izbiro informacij, nujnih za izvajanje naloge. Selekcijski proces posameznik opravi na prihajajočih senzornih informacijah, na informacijah, ki jih zadržuje v mislih (pozornost zagotavlja neprekinjenost in koherentnost delovnega spomina) ali na nizu možnih odgovorov. Pri selektivni pozornosti so vključeni različni deli možganov (Logar, 2007).

MINDFULNESS

Mindfulness je namerno osredotočanje in sprejemanje posameznikove pozornosti na čustva, misli in občutke, ki se pojavljajo v določenem trenutku. Je stanje aktivnosti in odprtosti pozornosti na sedanjost. Ko je posameznik pozoren, opazuje svoje misli in občutke iz razdalje, ne da bi jih presojal. Pomeni živeti v tem trenutku in biti pripravljen doživeti.

Mindfulness je proces aktivnega zavedanja novih stvari. S tem, ko se zavedamo stvari okoli nas, namesto da delujemo v stanju “avtopilota”, lahko “odklenemo” kreativnost in izboljšamo svojo izvedbo. Mindfulness nas naredi bolj senzibilne za kontekst in perspektivo. Postavi nas v sedanjost.

KREATIVNE TEHIKE ZA GENERIRANJE IDEJ

Ena od glavnih ovir na poti do ustvarjalnega razmišljanja je predpostavka, da obstaja samo en pravi odgovor za vsako težavo ali priložnost. Vendar vemo, da obstajajo stotine ali celo tisoče idej, ki so boljše od prve ideje, do katere smo prišli. Na žalost večina ljudi prenehati misliti, ko naleti na prvo idejo, ki deluje.

Posameznik, ki želi rešiti problem, mora najti način, na katerega bo poiskal čim več idej. V prvi fazi mora izraziti čim več idej, ki mu spontano pridejo na um, v drugi fazi pa mora povečati število idej in njihovo inovativno moč. Pri tem so mu lahko v veliko pomoč različne tehnike:

• Predpostavke
• Prosta inkubacija
• Superheroji
• Analogije
• Vodena domišljija
• Brainstorming
• Naključna stimulcija
• … in veliko drugih.

Viri: 

• Foerde, K. et al. (2006). Modulation of competing memory systems by distraction. PNAS Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America.
• Gorlick, A. (2009). Media multitaskers pay mental price, Stanford study shows. Dostopno na http://news.stanford.edu/news/2009/august24/multitask-resear ch-study -082409.html, 08.10.2014
• Logar, M. (2007). Možnosti reverjanja kognitivnih funkcij pri bolnikih v klinični praksi. Specialistična naloga. Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta. Katedra za psihiatrijo.