SMEH

Kdor se smehlja namesto da bi besnel, je vedno močnejši.

(japonski pregovor)

Francoski nevrolog dr.Duchenne je leta 1862 določil 100 obraznih mišic ter ugotovil: smehljaj ustnic in oči poveča aktivnost dela možganov, kjer je center "srečnih čustev".

Leta 1960 psihiater dr.Wiliam Fry dokazal, da smeh deluje na večino fizioloških sistemov telesa. Že samo 20 sekund intenzivnega smeha lahko poveča srčni utrip za 3-4 minute (kar bi drugače dosegli s 3 minutno aerobno fizično vadbo na fitnes napravah).

Raziskovalci Univerze Maryland v Baltimoru so odkrili da smeh povzroči razširjanje in ožanje endotelija – tkiva ki oblaga notranjost žil in na ta način povečuje pretok krvi.

Nemški psihologa Titze je v svoji študiji ugotovil, da so se leta 1950 ljudje smejali 18 minut na dan, danes se smejimo manj kot 6 minut na dan; da se otroci zasmejejo 300-400 krat dnevno, odrasli pa le 15 krat dnevno; da se stvarem, katerim smo se pred 50 leti smejali do solz, danes niti ne nasmehnemo več. 

Dr.Patch Adams je prepričan, da so smeh, veselje in kreativnost bistvene sestavine procesa zdravljenja, zato bi jih medicina morala "vgraditi" v bolnišnično življenje.

Strokovnjaki so z raziskavami potrdili, da že po petih minutah smehljanja ali po eni minuti gromkega smeha možgani izločajo endorfine. Endorfini povečujejo vzdržljivost pri telesnih naporih, kar poveča občutek zadovoljstva po telesni vadbi.  Posebej ob sproščenem smehu obremenjujemo številne mišice, povečamo oskrbo telesa s kisikom in pospešimo srčni utrip ob hkratnem znižanju krvnega tlaka. Mišice, ki v smehu ne sodelujejo, se tačas sprostijo kot pri najboljših sprostitvenih tehnikah. Smeh dokazano zmanjšuje vrednosti vsaj štirih stresnih hormonov v krvi.

"Dan, ko se ne smejemo vsaj enkrat, je izgubljen dan." 

(Louis de Chamfort) 

In kot je pisalo v eni od revij za nežnejši spol: Smeh brez kakršnega koli razloga je osvobajajoč za duha, blagodejno pa deluje tudi na telo. Privoščite si ga v izobilju, ker ne redi!

ALI STE SE DANES ŽE SMEJALI?