Pripovedovanje zgodb je bilo dolgo časa edini način, ki so ga ljudje imeli, da so se z izmenjavo izkušenj česa naučili od drugih. Še danes obstajajo kulture, kjer je tradicija pripovedovanja zgodb še močna.
Dobra zgodba lahko pozitivno vpliva na ljudi, jih motivira in spodbuja njihov razvoj. Pomaga nam razumeti situacijo in spodbuja k dejanjem.
Pripovedovalci zgodb pogosto uporabljajo osnovno strukturo filmov, zato, da povedo zgodbo o neki ideji.
Zgodbo povedo tako, da se poslušalec znajde v središču zgodbe. Sebe, svojo družino, posel, ali znanca vidi kot tistega, ki je postavljen pred izziv, ki ga opisujejo v zgodbi. V tem trenutku pripovedovalec vzpostavi emocionalno povezavo med svojo idejo in poslušalcem.
Struktura zgodbe je običajno zgrajena iz 3 dejanj, z možnimi variacijami.
1.dejanje: pripovedovalec najprej definira lokacijo, panogo, osebe, okolje,… dovolj podrobno, da si poslušalci lahko naredijo sliko o tem v svoji glavi.
2.dejanje: pripovedovalec opiše problem/ovire, vključno z vplivom, obsegom in posledicami. S tem zgradi napetost in pričakovanje pri poslušalcih.
3.dejanje: pripovedovalec poda rešitev – pokaže kako je dejansko njegova ideja odgovor na problem.
Uspešne zgodbe so običajno kratke, vanje so vpeta čustva in strast pripovedovalca. Pri pripovedovanju s pavzami in tonom glasu pripovedovalec ustvari napetost in vznemirjenje, pri tem pa sledi telesni govorici poslušalcev. Zgodbo zaključi tako, da je odziv poslušalcev wow!
Ni komentarjev:
Objavite komentar