PRIPOVEDOVANJE ZGODB

Pripovedovanje zgodb je bilo dolgo časa edini način, ki so ga ljudje imeli, da so se z izmenjavo izkušenj česa naučili od drugih. Še danes obstajajo kulture, kjer je tradicija pripovedovanja zgodb še močna.

Dobra zgodba lahko pozitivno vpliva na ljudi, jih motivira in spodbuja njihov razvoj. Pomaga nam razumeti situacijo in spodbuja k dejanjem. 

Pripovedovalci zgodb pogosto uporabljajo osnovno strukturo filmov, zato, da povedo zgodbo o neki ideji.

Zgodbo povedo tako, da se poslušalec znajde v središču zgodbe. Sebe, svojo družino, posel, ali znanca vidi kot tistega, ki je postavljen pred izziv, ki ga opisujejo v zgodbi. V tem trenutku pripovedovalec vzpostavi emocionalno povezavo med svojo idejo in poslušalcem.

Struktura zgodbe je običajno zgrajena iz 3 dejanj, z možnimi variacijami.

1.dejanje: pripovedovalec najprej definira lokacijo, panogo, osebe, okolje,… dovolj podrobno, da si poslušalci lahko naredijo sliko o tem v svoji glavi.

2.dejanje: pripovedovalec opiše problem/ovire, vključno z vplivom, obsegom in posledicami. S tem zgradi napetost in pričakovanje pri poslušalcih.

3.dejanje: pripovedovalec poda rešitev – pokaže kako je dejansko njegova ideja odgovor na problem.

Uspešne zgodbe so običajno kratke, vanje so vpeta čustva in strast pripovedovalca. Pri pripovedovanju s pavzami in tonom glasu pripovedovalec ustvari napetost in vznemirjenje, pri tem pa sledi telesni govorici poslušalcev. Zgodbo zaključi tako, da je odziv poslušalcev wow!

POSLOVNA ETIKA IN MORALA

Etika (grško:{olytonic|ἦθικα}) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu. Razumemo jo lahko kot filozofsko disciplino, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov (Wikipedia).

Morala, moralnost (lat. mos, mores = običaj) označuje obliko človekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe. Manifestira se v motivaciji postopanja, ocenjevanju moralno relevantnih dejanj, dobrih in slabih. Nanaša se torej na tisto, kar je dobro in kar je slabo, kar je pravilno in kar je napačno pri človekovi osebnosti in njegovem postopanju. Je potemtakem lahko celota moralnih vrednot in običajev v neki družbi (Wikipedia).

Etika je človekova moralna zavest, zavest o moralnih vrednotah in vrlinah, o dobrem in pravilnem, zavest o tem, da imamo določene obveznosti in dolžnosti. Kot filozofska disciplina ima svojega začetnika v Aristotelu (384-322 pr.n.š.) Aristotel (Retorika, I, XIII, 2 (1373 b 4-11): "Poseben zakon (nomos idios) je tisti, ki vsako skupino ljudi določa v razmerju do njenih članov, in ti tipi zakonov se delijo na nenapisane in pisane zakone. Skupni  zakon (nomos koinos) je tisti, ki je v skladu z naravo (kata physin). Sta namreč pravičnost in krivičnost, splošni po naravi, ki ju vsi priznavajo za neke vrste razodetje, čeprav med njima ni nobene sorodnosti ali vzajemnega dogovora."

Seneka (De vita beata, VIII, 1): "Naravo je treba upoštevati kot vodilo: razum jo opazuje in se z njo posvetuje. Zato je ista stvar živeti  srečno in živeti v skladu z naravo. Družbene in kulturne okoliščine igrajo torej odločilno vlogo pri vzgoji za moralne vrednote, kljub temu pa ne morejo zasenčiti človekove svobode. Pravzaprav jo omogočajo, saj po njih človek pride do moralne izkušnje, ki mu bo morda omogočila, da bo spremenil nekatera samoumevna stališča, ki jih je ponotranjil v obdobju svojega moralnega učenja."

Morala je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je ponotranjena (slaba vest veliko bolj učinkuje kot kazen). Ljudje so v različnih kulturah postopoma oblikovali in  razvili modrostna izročila, po katerih izražajo in posredujejo naprej svoj pogled na svet in svoje zaznavanje mesta, ki ga  ima človek v družbi in v kozmosu. Oblika in obseg teh izročil se lahko zelo spreminjata. Kljub temu pa ta izročila izpričujejo obstoj bogastva moralnih  vrednot, ki so skupne vsem ljudem ne glede na to, kako se te utemeljujejo znotraj posameznega pogleda na svet.

Začetki poslovne etike segajo v čas, ko je imelo ustno sklepanje poslov še obvezujoč značaj. Takrat je imelo osebno jamstvo, oziroma poštenost in čast, mesto med najvišjimi vrednotami. V začetku 20. Stoletja je primarna vloga dobička izrinila etiko iz posloven prakse.

ALI STA DANES ETIKA IN MORALA ŠE VEDNO PRISOTNI V POSLOVANJU? ALI STE Z ROKOVANJEM SKLENILI DOBER POSEL? 

Naše življenje je lahko zapolnjeno s kreativnimi trenutki, ne glede na to, kaj počnemo, tako dolgo, dokler smo fleksibilni in odprti za nove možnosti - pripravljeni, da prebijemo rutino....

TRI STVARI, KI JIH POTREBUJEŠ ZA TIMSKO KREATIVNOST

AVTONOMIJA: Managerji morajo imeti jasno zastavljene cilje, ki jih želijo doseči znotraj posameznega tima, vendar morajo istočasno članom tima dovoliti nekaj avtonomije pri njihovem delu (famozno pravilo 15% v 3M ali 20% pravilo pri Googlu - to je čas, ki ga imajo posamezniki na razpolago, da se ukvarjajo s projekti, ki jih resnično veselijo/zanimajo). Nekaj najbolj kreativnih idej je nastalo v času, ko so ljudje imeli občutek avtonomije (vsekakor, če je predhodno jasno določen cilj, ki ga želijo s svojim delom doseči).

RESURSI: Posameznik potrebuje dovolj resursov, da lahko svoje delo opravlja. Pomembno je, da imajo zaposleni na voljo potrebne informacije, finančna sredstva in ustrezen material, da svoje delo lahko opravljajo.

ČAS: Posameznik mora imeti na razpolago tudi dovolj časa, za svoje kreativno delo. Ljudje so običajno veliko bolj kreativni, če imajo na razpolago nekaj časa, da problem s katerim se ukvarjajo preučijo, premislijo kaj počnejo, pridobijo nove informacije in govorijo s sodelavci, ki imajo morda drugačen pogled na problem.

IŠČI IZKUŠNJE, KI BODO POZITIVNO PREOBLIKOVALE TVOJE MOŽGANE

Dr. Richard Davidson v svoji knjigi, The emotional life of your brain: how its unique patterns affect the way you think, feel and live - and how you can change them, opisuje emocionalne stile. Po njegovem prepričanju vsak od 6. stilov vpliva na spremembe v naših možganih.

ODPORNOST: Kako hitro (počasi) si posameznik opomore v stiski?

OBETI: Kako dolgo pri posamezniku trajajo pozitivna čustva, ki so posledica veselega dogodka?

SOCIALNA INTUICIJA: Kako natančen je posameznik pri prepoznavanju neverbalnih znakov?

VSEBINA: Ali je posameznik sposoben nadzorovati svoja čustva znotraj posameznega konteksta?

SAMOZAVEDANJE: Ali se posameznik zaveda lastnih telesnih signalov, ki sestavljajo posamezna čustva?

POZORNOST: Ali se je posameznik sposoben osredotočiti na posamezno čustvo?

Vsak od teh stilov vpliva na naše čustveno obnašanje, neposredno pa vpliva tudi na naše fizično zdravje.

Večina aspektov emocionalnih stilov je nezavednih - lahko bi jih opredelili tudi kot emocionalne navade.

Naši možgani se spreminjajo v odgovor na naše izkušnje - spreminjajo se glede na naša dejanja, naše odnose z drugimi, glede na specifično znanje... Večinoma se ne zavedamo kako naše okolje spreminja naše možgane. Raziskave so pokazale, da že 2 uri, ki ju porabimo za igranje video igrice lahko spremenita naše možgane...

KOLIKO ČASA STE DANES NAMENILI VSEBINAM NA RAČUNALNIKU? KOLIKO OD TEGA ČASA STE IGRALI VIDEO IGRICE?

SMEH

Kdor se smehlja namesto da bi besnel, je vedno močnejši.

(japonski pregovor)

Francoski nevrolog dr.Duchenne je leta 1862 določil 100 obraznih mišic ter ugotovil: smehljaj ustnic in oči poveča aktivnost dela možganov, kjer je center "srečnih čustev".

Leta 1960 psihiater dr.Wiliam Fry dokazal, da smeh deluje na večino fizioloških sistemov telesa. Že samo 20 sekund intenzivnega smeha lahko poveča srčni utrip za 3-4 minute (kar bi drugače dosegli s 3 minutno aerobno fizično vadbo na fitnes napravah).

Raziskovalci Univerze Maryland v Baltimoru so odkrili da smeh povzroči razširjanje in ožanje endotelija – tkiva ki oblaga notranjost žil in na ta način povečuje pretok krvi.

Nemški psihologa Titze je v svoji študiji ugotovil, da so se leta 1950 ljudje smejali 18 minut na dan, danes se smejimo manj kot 6 minut na dan; da se otroci zasmejejo 300-400 krat dnevno, odrasli pa le 15 krat dnevno; da se stvarem, katerim smo se pred 50 leti smejali do solz, danes niti ne nasmehnemo več. 

Dr.Patch Adams je prepričan, da so smeh, veselje in kreativnost bistvene sestavine procesa zdravljenja, zato bi jih medicina morala "vgraditi" v bolnišnično življenje.

Strokovnjaki so z raziskavami potrdili, da že po petih minutah smehljanja ali po eni minuti gromkega smeha možgani izločajo endorfine. Endorfini povečujejo vzdržljivost pri telesnih naporih, kar poveča občutek zadovoljstva po telesni vadbi.  Posebej ob sproščenem smehu obremenjujemo številne mišice, povečamo oskrbo telesa s kisikom in pospešimo srčni utrip ob hkratnem znižanju krvnega tlaka. Mišice, ki v smehu ne sodelujejo, se tačas sprostijo kot pri najboljših sprostitvenih tehnikah. Smeh dokazano zmanjšuje vrednosti vsaj štirih stresnih hormonov v krvi.

"Dan, ko se ne smejemo vsaj enkrat, je izgubljen dan." 

(Louis de Chamfort) 

In kot je pisalo v eni od revij za nežnejši spol: Smeh brez kakršnega koli razloga je osvobajajoč za duha, blagodejno pa deluje tudi na telo. Privoščite si ga v izobilju, ker ne redi!

ALI STE SE DANES ŽE SMEJALI?

ALI SI KREATIVEN?

Na vprašanje ali si kreativen ni enostavnega odgovora. To vprašanje spominja na vprašanje ali si srečen. Tisti, ki so srečni se ne sprašujejo ali so srečni ali ne. Veliko lažje je razložiti kaj nam preprečuje, da bi bili kreativni ali srečni, kot razložiti kaj nam omogoča ali pomaga, da bi bili srečni in kreativni...

Potrudite se in poiščite vse tisto, kar vam omogoča, 

da ste kreativni in srečni!