V nasprotju s splošnim prepričanjem, postaja multitasking (večopravilnost) vedno večji problem tako v izobraževalnem, kot poslovnem okolju. Prevlada tehnologije je vse večja, ta prevlada pa s seboj prinaša določene posledice, med katerimi je najbolj očitna ravno multitasking (multitasking je definiran kot "izvedba več aktivnosti/opravil ob istem času" Miriam-Webster Online).
Tehnologija omogoča novo obliko komunikacije - komunikacijo s pritiskom na gumb (s klikom računalniške miške). Profesorji tako komunicirajo s študenti (že v osnovne šole nekateri z veseljem vpeljujejo tablične računalnike) preko e-pošte, študenti oddajajo svoje izdelke preko interneta, celo v vrtcih se pojavljajo težnje staršev, da bi govorilne ure opravili kar po elektronski pošti in bi v tej obliki dobili tudi vse potrebne informacije glede poteka dela v skupini, pa tudi vse informacije o njihovem otroku. Strokovnjaki opozarjajo, da je prednosti uporabe novih oblik tehnologije veliko, vendar s seboj prinašajo tudi veliko pasti, na katere moramo uporabniki biti pozorni. Med temi je na prvem mestu ravno multitasking.
Posamezniki so prepričani, da multitasking odlično obvladajo. Toda multitasking ni talent, dar, neka posebna sposobnost ali nekaj česar se lahko uspešno naučimo. Želja po večji storilnosti posameznike spodbuja k "multitaskanju", torej jih sili, da se "delijo" med različne aktivnosti s predpostavko, da bodo tako bolj produktivni. Toda strokovnjaki opozarjajo, da multitasking pretirano stimulira delovanje naših možganov, s tem pa jim otežuje procesiranje vsega, kar se v posameznikovem življenju dogaja. Multitasking ima več učinkov. S psihološkega stališča lahko vidimo, da opravljanje več aktivnosti istočasno, drastično zmanjšuje posameznikovo pozornost, kar predstavlja veliko oviro v izobraževalnem procesu. Več psiholoških študij (Austin, Foerde et al) je pokazalo, da je menjava fokusa (branje, gledanje posnetkov, pripovedovanje, zapisovanje) imela za posledico kognitivno preobremenitev možganov (limit možganov pri procesiranju različnih tipov informacij). Udeleženci preizkusa, ki so bili podvrženi različnim stimulansom naenkrat, so poročali, da ne morejo trajno zadržati predstavljene informacije v svojem spominu.
Vprašanje, ki se postavlja ni ali tehnologija omogoča in je sposobna multitaskinga, temveč ali smo tega sposobni ljudje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar