Etika (grško:{olytonic|ἦθικα}) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu. Razumemo jo lahko kot filozofsko disciplino, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov (Wikipedia).
Morala, moralnost (lat. mos, mores = običaj) označuje obliko človekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe. Manifestira se v motivaciji postopanja, ocenjevanju moralno relevantnih dejanj, dobrih in slabih. Nanaša se torej na tisto, kar je dobro in kar je slabo, kar je pravilno in kar je napačno pri človekovi osebnosti in njegovem postopanju. Je potemtakem lahko celota moralnih vrednot in običajev v neki družbi (Wikipedia).
Etika je človekova moralna zavest, zavest o moralnih vrednotah in vrlinah, o dobrem in pravilnem, zavest o tem, da imamo določene obveznosti in dolžnosti. Kot filozofska disciplina ima svojega začetnika v Aristotelu (384-322 pr.n.š.) Aristotel (Retorika, I, XIII, 2 (1373 b 4-11): "Poseben zakon (nomos idios) je tisti, ki vsako skupino ljudi določa v razmerju do njenih članov, in ti tipi zakonov se delijo na nenapisane in pisane zakone. Skupni zakon (nomos koinos) je tisti, ki je v skladu z naravo (kata physin). Sta namreč pravičnost in krivičnost, splošni po naravi, ki ju vsi priznavajo za neke vrste razodetje, čeprav med njima ni nobene sorodnosti ali vzajemnega dogovora."
Seneka (De vita beata, VIII, 1): "Naravo je treba upoštevati kot vodilo: razum jo opazuje in se z njo posvetuje. Zato je ista stvar živeti srečno in živeti v skladu z naravo. Družbene in kulturne okoliščine igrajo torej odločilno vlogo pri vzgoji za moralne vrednote, kljub temu pa ne morejo zasenčiti človekove svobode. Pravzaprav jo omogočajo, saj po njih človek pride do moralne izkušnje, ki mu bo morda omogočila, da bo spremenil nekatera samoumevna stališča, ki jih je ponotranjil v obdobju svojega moralnega učenja."
Morala je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je ponotranjena (slaba vest veliko bolj učinkuje kot kazen). Ljudje so v različnih kulturah postopoma oblikovali in razvili modrostna izročila, po katerih izražajo in posredujejo naprej svoj pogled na svet in svoje zaznavanje mesta, ki ga ima človek v družbi in v kozmosu. Oblika in obseg teh izročil se lahko zelo spreminjata. Kljub temu pa ta izročila izpričujejo obstoj bogastva moralnih vrednot, ki so skupne vsem ljudem ne glede na to, kako se te utemeljujejo znotraj posameznega pogleda na svet.
Začetki poslovne etike segajo v čas, ko je imelo ustno sklepanje poslov še obvezujoč značaj. Takrat je imelo osebno jamstvo, oziroma poštenost in čast, mesto med najvišjimi vrednotami. V začetku 20. Stoletja je primarna vloga dobička izrinila etiko iz posloven prakse.
ALI STA DANES ETIKA IN MORALA ŠE VEDNO PRISOTNI V POSLOVANJU? ALI STE Z ROKOVANJEM SKLENILI DOBER POSEL?
Ni komentarjev:
Objavite komentar