Naš izobraževalni sistem uteleša naše kognitivno in kreativno zaznavanje samih sebe. Če ne razumemo kreativnega mišljenja, ne moremo pričakovati, da bo naš izobraževalni sistem "proizvedel" kreativne posameznike. Družba, ki bo razumela naravo kreativnosti, bo sposobna spodbujati kreativnost v predavalnicah in učilnicah.
Csikszentmihalyi opozarja, da študenti doktorskega študija "izpadejo" iz sistema študija, predno uspejo doktorirati. Pa ne zato, ker ne bi bili sposobni opraviti izpite ali doseči dobre rezultate (ocene) na izpitih, temveč zato, ker se ne morejo domisliti zanimive teme doktorske disertacije. Študenti so bistri, imajo veliko znanja, toda v vsej svoji akademski karieri so se naučili odgovarjati na postavljena vprašanja in reševati probleme, ki so jih prednje postavili drugi. Ko pa pridejo do točke, ko morajo sami postaviti vprašanje, ki bo vredno odgovora (dovolj zanimivo za proučevanje), je med njimi veliko izgubljenih. Študenti imajo v izobilju tehničnega znanja in strokovnosti, velik primanjkljaj pa se kaže pri njihovi izvirnosti in inovativnosti. Glede na to, kako se razvija naša družba, postaja kreativnost vedno bolj pomembna. Potrebujemo jo zato, da ne ostanemo ujeti v pasti stabilnosti, da smo sposobni prepoznati prihajajoče spremembe, predvideti njihove posledice in jh morda usmeriti v želeno smer...
Ni komentarjev:
Objavite komentar