ALI JE ZA KREATIVNOST POMEMBNA MOTIVIRANOST?

“Ideje so neuporabne, če jih ne uporabljamo. Mogočne nove ideje lahko v nekem podjetju leta ali desetletja neuporabne ležijo naokrog, ne zato, ker niso prepoznane kot potencial, temveč zato, ker nihče ne želi prevzeti odgovornosti za to, da bi jih spremenil iz besed v dejanja.” 

Theodore Levitt

Veliko teoretikov vidi motiviranost kot najpomembnejšo komponento kreativnosti. Posameznik ima lahko vse potrebno znanje in sposobnosti vendar mora za to, da bo nekaj naredil, biti motiviran. Ljudje so običajno kreativni, ko počnejo nekaj, kar jih osrečuje. Če v dejavnosti, ki jo opravljaš ne najdeš zadovoljstva – te ne osrečuje, vanjo ne boš mogel investirati ogromne količine časa in energije potrebnega za to, da uspeš.

Kreativno delo zahteva visoko stopnjo motivacije. Toda katera vrsta motivacija je tista, ki vodi v kreativnost? 

Za kreativnost je pomembna predvsem notranja motiviranost. Zunanje motivirani posamezniki bodo “ubrali krajšnjice”, najbolj očitno pot do ciljne črte. Notranje motivirani posamezniki pa bodo raziskali vse možne poti in v tem uživali. Ta raziskovanja jih bodo pripeljala do novih, alternativnih rešitev, med katerimi se bo ena pokazala kot ustreznejša in uspešnejša, kot je očitna rešitev. 

Notranje motivirani posamezniki vidijo svoj virtualni doprinos k razvoju nekega novega proizvoda (rešitev nekega problema) kot igrivo in prijetno aktivnost, in ne kot čisti trud. Ne gre jim za izid sam, temveč za kreativnost samo po sebi, ki bo nekemu uporabniku prinesla korist. Kreativni posamezniki kažejo pozitivno naravnanost in jih zanima virtualen razvoj nečesa – zanimajo ga dejavnosti, ki jih mora pri tem opraviti. Notranja motiviranost je lahko videna kot zanimanje, vključenost, radovednost ali pozitivna naravnanost.