OPREDELITEV KREATIVNIH IZZIVOV

“Včasih je dovolj že sprememba stališča, da navidezno naporno dolžnost spremenimo v zanimivo priložnost.” Albert Flanders

S pojmom problem (izziv) lahko opredelimo veliko vrsto situacij različne pomembnosti - od iritiranosti, ko ugotovimo, da imamo prazno baterijo na telefonu, do življenjsko pomembnega reševanja problemov pilota, ko ugotovi, da je eden od motorjev letala odpovedal nekaj tisoč metrov nad zemljo. 

KAKO JO BOVA SPRAVILA V HLADILNIK?

Sama raje uporabljam pojem izziv, saj ima drugačen ton - ljudje  pojem problem večinoma dojememo kot nekaj negativnega, medtem, ko ima pojem izziv veliko bolj pozitivno naravnanost. 

TALE BI ŠLA VELIKO LAŽJE...

Izziv lahko opišemo kot situacijo, v kateri posameznik začuti težave ali ni siguren kako naj izziv reši. Nastane, ko posamezniku neka ovira onemogoči, da bi dosegel cilj, ki si ga je zastavil. V toku svojega življenja posameznik naleti na zelo različne vrste ovir, ki na njegovo življenje in reševanje problemov lahko različno vplivajo.

Cilj – nekaj, kar si posameznik zamisli ali zastavi, da bo dosegel.

Ovire – vse, kar posameznika onemogoča pri doseganju zastavljenega cilja.

CILJ + OVIRE = IZZIV -  PROBLEM

Na grobo lahko vrste izzivov/problemov razdelimo na dve skupini:

• Tiste, pri katerih trenutna situacija ni taka, kot jo je posameznik pričakoval (znani tudi kot zaprti problemi oziroma problemi vzdrževanja). Do teh problemov pride, ko se zgodi nekaj, česar posameznik ni pričakoval, ali se ne zgodi nakaj, kar je pričakoval – torej gre za nekaj, kar odstopa od običajnega oziroma pričakovanega (Npr., da prisotnost na konferenci v zadnjem trenutku odpove glavni govornik. Ovira ali razlog je lahko znan ali nezanan, v vsakem primeru pa je glede tega treba nekaj narediti.).
• Tiste, pri katerih bi posameznik želel spremeniti določeno situacijo, vendar je zaradi določenih ovir ne more (znani tudi kot odprti problemi ali problemi doseganja). Ti problemi nastanejo, ko posameznik želi doseči specifično zastavljen cilj, vendar mu določene ovire to onemogočajo. Te problem lahko razdelimo na tri podskupine, in sicer:
• Problem, ko posameznik ne more doseči določenega cilja.
• Problem, ko bi posameznik svoj cilj lahko izboljšal.
• Problem, ko bi posameznik problem lahko rešili s tem, da bi ustvarili nov proizvod ali storitev.

Reševanje problemov vključuje iskanje načinov, kako odpraviti vse ovire z namenom doseganja zadanih ciljev.

Preden posameznik lahko začne s kakršno koli dejavnostjo rešavanja izzivov, se mora zavedati in si priznati, da izziv sploh obstaja. Veliko izzivov je neopaženih tako dolgo, dokler situacija ne postane kritična. Na žalost je pri tem izgubljeno veliko dobrih priložnosti, da bi problem pravočasno “zajezili” in izziv uspešno rešili. Ko posameznik problem prepozna, ga mora ustrezno označiti - definirati - tako, da bo zanimiv za reševanje in bo v njegovo reševanje lahko pritegnil tudi druge. Osredotočiti se mora na pridobitev ustreznih informacij, na podlagi katerih ga lahko natančno opredeli.

Dobra definicija problema je osnova

za njegovo uspešno reševanje.

NE VEM ALI BI RAJE LUBENICO ALI KUMARICE?

KAJ PA KUBENICO? (CUCAMELON)

Da lahko izziv uspešno opravi, ga mora posameznik najprej dobro opredeliti. Pri tem mu je lahko v pomoč, če:

• Dobro identificira cilje, ki jih mora doseči.
• Kompleksen izziv razdeli na več manjših izzivov.
• Se osredotoči na pomembne aspekte izziva.
• Oceni njegovo pomembnost in poišče ustrezne načine za njegovo rešitev.
• Razloži izziv drugim (tistim, ki bi mu lahko pomagali pri reševanju, ali tiste, ki so vanj vpleteni).
• Se odloči, katere informacije potrebuje.

Pri opredelitvi izziva posamezniku najbolj pomaga postavljanje vprašanj. Včasih vprašanj ne išče - sama se postavijo predenj, saj izvirajo iz vsakodnevnih situacij. Posameznik se mora sprijazniti z dejstvom, da morda ne ve toliko, kot misli, da ve. S pomočjo postavljanja “naivnih” vprašanj je primoran, da na enostaven in jasen način razloži drugače zelo kompleksen problem (Berger, 2014). Postavljanje vprašanj je ključnega pomena ravno v fazi opredelitve izziva. Šele ko ga dobro razumemo, lahko poiščemo rešitve zanj.

Berger je mnenja, da pri kreativnem izzivov vedno pride do izraza formula S + A = I

S (spraševanje) + A (akcija) = I (inovacija/izboljšava)

Posameznik se sreča s situacijo, ki ni ravno idealna, in se vpraša: Zakaj? Nato prične razmišljati in dobiva ideje, kako bi lahko zadevo izboljšal (rešil izziv), kar poraja vprašanja: Kaj če…? Eno od idej poskuša implementirati – ta proces vključuje ugotavljanje: Kako?

Zaporedje: ZAKAJ? (izziv postavi v okvir, o njem se pozanima) – KAJ ČE? (generira ideje) – KAKO? (na podalgi idej pripravi prototip) = REŠITEV IZZIVA.

MI TO POČNEMO TAKO...

Včasih je za rešitev izziva potrebno kaj drugega kot kreativnost. Torej - kako izbrati ustrezen subjekt (problem, izziv) za kreativno reševanje? Posameznik se mora vprašati:

Ali pri tem potrebujem nove ideje?

Ali bodo nove ideje kaj spremenile?

Nove ideje ne prinašajo sprememb, če posameznik:

• problema ali izziva ne razume dobro (nima ustreznih informacij ali je zadeva preveč kompleksna),
• oceni, da zadeva ni dovolj pomembna, ali da se je ne želi “lotiti” (ni dovolj motiviran),
• ideje že obstajajo, vendar ni v poziciji, da bi naredil spremembe (pomanjkanje avtoritete),
• ideje že obstajajo, vendar ne more sprejeti odločitve (ima premalo informacij),
• ideje že obstajajo, vendar se jih ne upa uresničiti/izvesti (pomanjkanje vodstvenih sposobnosti, samozavesti),
• je pot do rešitve že znana, vendar si ne želi sprejeti odgovornosti in nositi posledic (pomanjkanje vizije, motivacije),
• je rešitev že na dlani, vendar je ne more realizirati (pomanjkanje kompetenc, avtoritete).

Včasih mu primanjkujejo osnovne sestavine:

• Vizija (da lahko razišče bodoče možnosti in si “zamisli” izboljšano realnost)
• Informacije (da lahko razume okoliščine in naredi konkretno izbiro)
• Motivacija (da se s problemom spopade)
• Pogum (da sprejme včasih neprijetne, vendar nujne odločitve)
• Kompetence (da pripelje zapleten proces do zadovoljivega rezultata)

Na začetku kreativnega procesa se mora vprašati:

• Ali razume zadevo? Ali je postavil vsa prava vprašanja?
• Ali ima dostop do vseh pomembnih informacij?
• Kdo je lastnik problema? Čigav je problem?

Po Starko (2005) avtentični problem:

• Nima predpripravljenega odgovora.
• Je osebno pomemben za raziskovalca.
• Je lahko raziskan s pomočjo metod ene discipline ali več disciplin.

S KATERIM IZZIVOM STE SE SREČALI DANES? ALI STE 

LASTNIK TEGA PROBLEMA /IZZIVA?

kako ugotoviti ali ste lastnik problema boste lahko 

prebrali v naslednji objavi....

Viri:

• Berger, W. (2014). A More Beautiful Question: The Power of Inquiry to Spark Breakthrough Ideas. Bloomsbury Publishing PLC.
• Starko, A. J. (2005). Creativity in the Classroom: Schools of Curious Delight. Lawrence Erlbaum Associates Nnc. New Jersey. Taylor and Francis Library.